Franja

troje [ó] dreierlei
po troje je drei
v troje zu dritt

trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a

tróje

A) numer. inv. (pri množinskih samostalnikih) tre:
troje škarij tre forbici
troje živali tre (diverse) bestie

B) adv. po troje, v troje per tre, in tre

tróje s
1. troje: moramo razlikovati troje; kupil sem troje rokavic
2. trojica, troje: dokaj jo baronov snubi, troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje iz Štajerske in Kranjske
3. tri: troje vozil

tróje -ih štev., тро́є трьох числ.

dreifach trojen, troj, troje

threesome [ɵrí:səm]

1. samostalnik
trojica, trojka, troje

2. pridevnik
trojen, tri-

trojíca ž
1. trojica, troje: čedna trojica
2. trojica, Trojica: sveta trojica

трое troje

тро́є трьох числ., tróje -ih štev.

brelan [brəlɑ̃] masculin troje kart iste vrednosti

avoir un brelan de rois imeti tri kralje

nȁtroje prisl. na troje: slomiti natroje; nadvoje-natroje

skrêtanj -tnja m, mn. skrȅtnjevi
1. zvitek tobakovih listov, ki jih kadilec sam reže, kolikor mu je potrebno
2. v troje pletena kiča las

tri-fidus 3 (ter in findere) trikrat razcepljen, na troje razcepljen, trizob (trozob), triosten (troosten), trojen: flamma (bliskov) O., hasta Val. Fl. (Neptunov) trizob, via Sen. tr. tripotje, križpot(je), križišče treh poti (gr. τρίοδος) = subst. trifida -ae, f: Stat.

trifurcate [traifə́:keit] prehodni glagol & neprehodni glagol
deliti (se), cepiti (se) na troje, na tri dele

trifurcate [traifə́:kit, -keit] pridevnik
trojen, tridelen, razcepljen na troje

tri-geminus 3

1. v troje rojen, trojiški: filii Pl. ali fratres L. sinovi, bratje trojčki; tudi abs. trigeminī trojčki
a) človeški: Col., Aug.
b) živalski: Col.
c) Trigemini Trojčki, naslov neke Plavtove komedije: Gell.; enalaga: spolia L. trojčkom odvzeta bojna oprava.

2. metaf. trojen: victoria L., Porta trigemina Pl., L., Plin., Front. Trojna vrata (vrata s tremi oboki) v starem rimskem obzidju ob aventinskem vznožju med Aventinom in Tiberinim bregom. — Gl. tudi ter-geminus 3.

tripartire v. tr. (pres. tripartisco) razdeliti na troje

Trōiu-gena -ae, m in f (Trōia in gīgnere) v Tróji rojen, iz Tróje izhajajoč, trójski, trojánski: Romanus Carmen vetus ap. L., gentes Lucr.; subst. Trōiugena -ae, m Trójec, Trojánec: V.; v pl. Trōiugenae

1. = Trójci, Trojánci: V., Cat. (z gen. pl. Trōiugenûm).

2. = Rimljani, ker po mitološkem izročilu izhajajo iz Trojanca Eneja: Iuv.

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.