-
tragik moški spol (-a …) der Tragiker
-
Tragik, die, (-, ohne Plural) tragika
-
trágik (pisec tragedij) writer of tragedies; (igralec) tragedian, tragic actor; actor in tragedies
-
trágik tragique moški spol , auteur tragique
-
trágik (-a) m tragediografo
-
trágik m tragičar
-
trágik glej traged
-
trágik -a m., тра́гік -а ч.
-
трагик m pisatelj tragedij
-
тра́гік -а ч., tragéd -a m., trágik -a m.
-
tragéd -a m., тра́гік -а ч.
-
tragedian [trədží:diən] samostalnik
traged, tragik; pesnik ali igralec tragedij
-
tragicus 3, adv. -ē (gr. τραγικός)
1. trágičen, trágiški, s tragedijo (žaloigro) povezan, v tragediji (žaloigri) nastopajoč (pojavljajoč se) (naspr. comicus): tragicus poēta Ci. pisec tragedij (žaloiger), tragik, traged, actor Ci., L. ali histrio Plin. igralec v tragedijah (žaloigrah), traged, poëma Ci. = carmen, camena H. tragedija, žaloigra, ars H., vestis Val. Max., cothurnus (naspr. soccus) H., Amm., Orestes Ci. Orest (ki nastopa) v tragediji, Caligula tragicum illud (izrek tragika) subinde iactabat „oderint, dum metuant“ Suet. Od tod subst. tragicus -ī, m pisec tragedij (žaloiger), trágik, tragéd: Pl., Ci., Q., Petr., Sen. ph.; pl. tragicī -ōrum, m igralci v tragedijah (žaloigrah), tragédi: Pl.
2. metaf.
a) trágičen, trágiški = vznesen, zanosen, privzdignjen, vzvišen kakor v tragediji, patetičen: orator Ci., mortem rhetorice et tragice ornare Ci., hoc argumentum tumore tragico Amm. s patetično nadutostjo; subst.: spirat tragicum satis (sc. Romanus) H. kaže zadosti tragičnega zanosa (tragiškega patosa).
b) trágičen, žalosten, grozovit, krut: ignes O. tragični žar ljubezni, scelus L.
-
tràgičār m tragik
-
tragik|a ženski spol (-e …) die Tragik
-
Tragiker, der, tragik
-
tragoediographus -ī, m (gr. τραγῳδιογράφος) pisec tragedij (žaloiger), trágik, tragéd: Hier.
-
Aeschylus -ī, m (Αἰσχύλος) Ajshil, gr. moško ime.
1. slavni tragik iz Elevzine (od l. 525 do 456), pravi začetnik atiške tragedije; poznejše izročilo mu pripisuje iznajdbo vsega gledališkega ustroja: Ci., H., Q. — Od tod adj. Aeschylēus 3 (Αἰσχύλειος) ajshilski, Ajshilov: Pr.
2. knidski retor, Ciceronov sodobnik: Ci.
-
Annaeus 3 Anej(ev), ime rim. rodu: Ci. Posebno znani so:
1. (L.?) Annaeus Seneca (Lucij?) Anej Seneka, retor iz Kordube v betski Hispaniji v času cesarja Tiberija: Q.
2. njegov okrog l.2 po Kr. v Kordubi rojeni sin L. Annaeus Seneca, filozof, pisatelj in pesnik (zlasti tragik), v času Kaligule senator v Rimu, v prvem letu Klavdijevega cesarstva ga je Mesalina zapletla v neko pravdo, zato je moral v izgnanstvo na Korziko, od koder se je po 8 letih smel vrniti v Rim in to po prizadevanju Agripine, ki mu je poverila vzgojo svojega sina Nerona; konz. l. 57 po Kr., l. 65, od cesarja Nerona obsojen na smrt, češ da se je udeležil Pizonove zarote; prerezal si je žile (način usmrtitve mu je bil namreč dan na voljo): Q., T., Suet., Lact.
3. M. Ann. Lūcānus, gl. Lūcānus2. Kot fem. Annaea -ae Aneja: Ci.
-
Aristarchus -ī, m (Ἀρίσταρχος) Aristarh,
1. Aristarh iz Samotrake, slavni slovničar, ki se je izobraževal v Aleksandriji, izdajatelj Homerjevih pesnitev, razlagalec in strog kritik Homerja in drugih gr. pesnikov, živel okoli l.170 v Aleksandriji: Varr., Ci. ep., O.; pren. apel. Aristarh = strog kritik: H., Hier., mearum orationum tu Aristarchus es Ci. ep. Od tod Aristarchēī -ōrum, m aristarhovci, Aristarhovi privrženci in nasledniki = strogi kritiki: Varr.
2. Aristarh Tegejan, gr. tragik, Evripidov sodobnik: Pl., Fest.