Franja

Zadetki iskanja

  • torílo écuelle ženski spol , jatte ženski spol
  • torílo (-a) n star. gosp.

    1. scodella

    2. recipiente, forma
  • torílo s drvena zdjela (-de-), čanak
  • torílo escudillo m
  • camella -ae, f (demin. camera) trebušasta posoda, skledica ali torilo za tekočine: O., Petr., Lab. ap. Gell.
  • cătīnus1 -ī, m (prim. gr. κοτύλη votlina, čaša, κότυλος ponev, sl. kotel)

    1. topilnik, lonček, torilo: Plin., aquae catini Varr. torila za vodo; poseb. široka, a plitva skleda, zdaj preprosta (znamenje ubožnosti), zdaj dragoceno izdelana, krožnik: Varr., Pers., Iuv., Samius curtusque Luc. fr., angusto vagos piscīs urgere catino H., c. vitreus Suet., cum aliquo de eodem catino cenare Ap.

    2. pren.
    a) kotel vetrenik pri tiskalu: Vitr.
    b) c. saxorum (naravna) duplina, votlina: Plin. Soobl. catīnum -ī, n: Ca., Prisc.
  • caucus -ī, m (iz gr. καῦκα) čaša, torilo: Marc., Hier.
  • cuvette [küvɛt] féminin lavor (za umivanje); skleda za vodo, posoda za izpiranje, torilo; školjka (pri vodovodu, umivalniku, klozetu); ohišje (kompasa); lijak pri strešnem žlebu; posodica z živim srebrom pri barometru; géologie kotanja, kotlina

    cuvette pour vomissement (aéronautique) vrečka za bljuvanje
    cuvette d'un roulement à billes kroglični ležaj
    la ville est située au fond d'une cuvette mesto leži na dnu kotline
  • čànak -nka m, mn. čànci, rod. čȁnākā, čának -nka m, mn. čánci, rod. čânākā (t. čanak)
    1. skleda (navadno lesena), torilo: drveni -i s jelom; čanak za salatu
    2. skledica, torilo: čanak za novce
    3. prašna ponvica na starinski puški
    4. vsipalnik, grot v mlinu
  • kârlica ž (srvn. kerlîn, kar)
    1. torilo, latvica, lesena skleda: karlica za razlijevanje mlijeka
    2. rezonator gusel: karlica gusala se drži medu kolenima, a drška se stavi izmedu palca i kažiprsta leve ruke
    3. koritce: karlica maltera
    4. žitna mera: četiri bagaša žita od po 10 oka čine "star", a dva stara čine "um", koji se u Peći s okolinom zove još i karlica
    5. anat. medenica, pelvis: muška, ženska karlica; babica ne prima odgovornost na sebe ako je za vreme porodaja ustanovila uzanu -u
  • mȁšūr m dial.
    1. nečke, torilo: u -u se mijesi, nosi maslinovo tijesto
    2. plitva košara: naslagali su po samaru -e i torbe
  • patella1 -ae, f (demin. k patera)

    1. skodel(ic)a, posodica, torílo, skledica, pladenj, plítvica: Varr. ap. Non., Varr. ap. Prisc., Mart., Plin. idr., holus cenare patellā H.; preg.: invenit patella operculum Hier. = „vsak pozna svojega“; prim.: accessit huic patellae dignum operculum Hier.; meton. patéla = „ponvičnik“, vrsta peciva: Th. Prisc.

    2. daritveno torilo, daritveni pladenjček: Varr. ap. Non., L., Pers., Val. Max. idr., fert Vestae patella cibos O., patella grandis cum simulacris deorum Ci.; od tod: edere de patella Ci. = k žrtveniku za mizo sesti (o zasramovalcih verstva).

    3. metaf.
    a) „kolenska skledica“, pogačica: Cels.
    b) patéla, neka bolezen oljk: Plin.
  • scodēlla f

    1. skodela; torilo:
    fare le scodelle pog. naliti juho v skodele

    2. (cavità nel terreno) lijak
  • scutella -ae, f (demin. scutula) skledica ali torilo za pijačo, pitna skledica: DON., PRISC., SERV., dulciculae potionis, hedychri CI.; occ. podstavek za skledice: ULP. (DIG.).
  • scutra -ae, f plitva skleda, torilo, skodela: SERV., VULG. idr., struthea, † coluthequam appara, bene ut in scutris concalea[n]t PL., quae narrare inepti est ferventi scutra CAECIL. AP. NON., ubi in scutra fervefeceris, sub sellam supponito pertusam CA. Soobl. scuta -ae, f: scutam ligneolam in cerebro infixit LUC. AP. PRISC.
  • scutula -ae, f

    I. (demin. scut(r)a) plitva štirioglata skledica, ploščica, torilo, torilce, skodelica: MART.; metaf. podolgovata štirioglata plošča, kot geom. lik (podolgovat) štiriogelnik, romb, karo: PL., VITR., PLIN., VULG. idr., formam totius Britanniae auctores oblongae scutulae vel bipenni assimulavere T.

    II. (izpos. σκυτάλη palica; prim. scytala) cilindričen valj(ec), valjar, vreteno: CA., biremes subiectis scutulis ... in interiorem partem traduxit C.
  • sīnum -ī, n (Varr., Col.) in sīnus -ī, m (Pl., Serv.), acc. sīnum (Pl., V., Mart.) (prim. skr. sáras- korito, vedro, lit. sìlis jaslice, sìlė korito, lat. situla (obl. je razširjena s t), morda (vendar nezanesljivo) tudi umbr. suiseve (loc. sg. = lat. in sino) in gr. δροίτη lesene nečke, kopanja, korito, krsta) trebušasta (trebušnata, bokasta) lončena posoda za vino, mleko idr. posoda, lonec, torilo.
  • statēra -ae, f (izpos. στατήρ)

    1. tehtnica: Vitr., Stat., Petr., Plin., Suet., Aug. idr., statera aurificis Ci. ali auraria statera Varr. ap. Non. zlatarska tehtnica; meton. vrednost kake stvari: sequens pallido statera Plin.

    2. metaf.
    a) igo, jarem pri vozu: sub alta repit languida quadrupes statera Stat.
    b) statêra, neka jedilna posoda, torílo: tympana … appellata, tum a stateris et lances Plin.
  • škȋp škípa m, mest. u škipu (it. schipo) dial. torilo, korito, lesena posoda
  • šmûr m, mest. u šmúru dial. velika lesena skleda, torilo