Franja

tolovaj moški spol (-a …) der Räuber; der Ganove

tolováj bandit, brigand, outlaw

cestni tolováj highwayman, highway robber; ZDA žargon gunman

tolováj brigand moški spol , pillard moški spol , voleur moški spol de grand chemin, bandit moški spol

tolováj (-a) | -jka (-e) m, f star.

1. (razbojnik) brigante (-essa), masnadiero (-a)

2. pren. canaglia, malandrino (-a), furfante

3. ekst. monello (-a), birichino (-a); furfantello (-a)

tolováj m (madž. tolvaj) razbojnik

tolováj bandido m ; bandolero m

bandido moški spol bandit, tolovaj, (cestni) ropar; ubežen obtoženec

compañía de bandidos slaba igralska družina

bandit [bǽndit] samostalnik
razbojnik, tolovaj, bandit

bravo¹ [brá:vou] samostalnik
najet morilec, bandit, razbojnik, tolovaj

grassatore m ropar; tolovaj, cestni razbojnik

ladrone m

1. razbojnik, lopov:
il buon, il mal ladrone biblijsko dobri, hudobni razbojnik

2. tolovaj, gusar

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

malandrino

A) m (f -na)

1. tolovaj, baraba; zlikovec

2. pren. šalj. malopridnež, navihanec

B) agg.

1. lopovski, zlikovski; malopriden

2. pren. premeten, navihan:
occhi malandrini navihane oči

masnadiēre, masnadiēro m

1. tolovaj, rokomavh, cestni razbojnik

2. ekst. lopov, baraba

scherano m knjižno

1. tolovaj

2. plačani morilec

tȍlvaj m (madž. tolvaj) dial. tolovaj

dacoit [dəkɔ́it] samostalnik
indijski ali burmanski tolovaj

ladro

A) m (f -ra) tat, tatica:
ladro di campagna poljski tat
ladro di galline kokošji tat
ladro di strada tolovaj
ladro di fazzoletti tatič
dare del ladro a qcn. koga obtožiti kraje, koga ozmerjati za tatu
al ladro! držite tatu!
ladro di cuori ženskar, osvajalec ženskih src
tempo da ladri pasje vreme

B) agg.

1. tatinski, lopovski:
occhi ladri zapeljive oči

2. pren. grd, zanič:
tempo ladro grdo vreme
PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu

ἀποστερητής, ὁ ropar, razbojnik, tolovaj.

λῃστής, οῦ, ὁ razbojnik, pomorski ropar, gusar, tolovaj; pl. oborožene čete, ki se na svojo pest vojskujejo.