Franja

tolaži|ti (-m) potolažiti (jemandem) Trost bringen, Trost spenden, (jemandem) Trost zusprechen; (jemanden) trösten
| lakoto, žejo: ➞ → tešiti

tolažíti to comfort, to console, to solace; to cheer up

tolažíti se to console oneself (z with), to be comforted (ali consoled), to cheer up
(po)tolaži se! cheer up!, don't let things get you down!

tolažíti tolažim, tolaži -ite, tolažil -ila i tolážiti -im
1. tješiti (te-): tolažiti žalostne
2. toliti, utoljavati: tolažiti žejo

tolažíti tolážim nedov., утіша́ти -ша́ю недок., ті́шити -шу недок.

tolažíti tolážim nedov. a consola

tolážiti consoler, réconforter

tolažiti se se consoler
žejo tolažiti étancher (ali apaiser) la soif

tolážiti (-im) imperf.

1. consolare, confortare; sollevare:
tolažiti jokajočega otroka consolare il bambino che piange

2. (tešiti) calmare, placare, alleviare, sedare:
tolažiti lakoto, žejo calmare la fame, la sete

3. pren. placare, mitigare, quietare, ammansire:
tolažiti jezo, žalost placare la rabbia, il dolore

tolážiti consolar; confortar

tolažiti se consolarse

tolaži|ti se (-m se) potolažiti se Trost finden bei, s čim: Trost finden in, sich trösten mit

allevō (adlevō) -āre -āvi -ātum

1. dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): ut gelidos conplexibus allevet artus O., quibus (laqueis) adlevati milites facilius escenderent S., adlevatus circumstantium humeris T., adl. supplicem T., all. oculos Cu., supercilia Q., se clipeo Cu. vzravnati se; pren.: modo in caelum allevatur, modo defertur in terram Sen. ph. zdaj se vznaša do neba, zdaj se ponižuje do zemlje, eloquentiā et spiritu... et consulatu allevabatur Fl. vznašala ga je zgovornost,...

2. pren.
a) (telesne in duševne težave) (o)lajšati, (po)tolažiti, (u)tešiti, (raz)vedriti koga: hoc onus si... adlevabitis, feram, ut potero Ci., adlevatae notae T. kazni zaradi žaljenja časti so se olajšale, animum a maerore allevare Cu. srce tolažiti; pass. allevari = razvedriti se, razživiti (razživljati) se, okrepiti se, okrevati: tamen allevor, cum loquor tecum absens Ci. ep., quod... de allevato corpore tuo nuntiaret Ci. ep., nec viribus allevor ullis O.; z grškim acc.: adlevatur animum T. čuti v srcu olajšanje.
b) occ. podpreti (podpirati), pomagati: aliquid summis eloquentiae viribus Q., Sabinus..., ne adlevasse videretur, inpulit ruentem T.

alloquor (adloquor) -loquī -locūtus sum

1. nagovoriti, ogovoriti (ogovarjati) koga, pozdraviti (pozdravljati) koga, včasih tudi = prigovarjati komu, opomine dajati komu: Kom., Acc. fr., Corn idr., quem... nemo adire, nemo adloqui... vellet? Ci., adl. populum, plebis homines L., benigne legatos adlocutus Cu., Ciceronem in oratione contra Catilinam in senatu alloquetur Q., senatum composita in magnificentiam oratione adlocutus T.; te alloquor Pl. tebe menim, nate merim; z dvojnim acc.: quod (s čimer) te adloquor, hoc est V.; pogosto sledi neodvisni govor, uveden s sic, ita: L. ali s talibus: O.

2. zahvaljujoč ali proseč nagovoriti, ogovoriti (ogovarjati), ponižno, pohlevno poprositi, zaprositi: deos Pl., patriam Cat.

3. bodreč ali tolažeč prigovarjati komu, tolažiti ga: hinc allocutum mulieres ire aiunt, cum eunt ad aliquam locutum consolandi causā Varr., incerta, gratulandi prius an alloquendi officio fungeretur Val. Max., alios parentes adloqui in luctu decet, tibi gratulandum est Sen. tr.

assideō (adsideō) -ēre -sēdī -sessum (ad in sedēre)

1. poleg sedeti, pri (ob) kom ali čem sedeti; abs.: intellegens dicendi existimator non adsidens et attente audiens Ci.; s praep.: fabri ferarii, qui apud carbones adsident Pl.; z dat.: Sthenius est, is qui nobis adsidet, Thermitanus Ci., inquietis adsidens praecordiis H., adsidebat ei altera ex neptibus Cu.; pren.: parcus... nimiumque severus assidet insano H. sedi (je) precej blizu... = je precej podoben.

2. occ.
a) sedeti pri kom kot obiskovalec, tolažnik, pomočnik, svetovalec: α) tolažeč sedeti pri kom, (v nesreči, stiski) kot tolažnik (tolažnica) ali pomočnik (pomočnica) ob strani stati komu, tolažiti koga: morte propositā cum lacrimans in carcere mater noctes diesque adsideret Ci., adsidet una soror Pr., ut agere non potueris, assidere noluisti Q. β) pri bolniku ob postelji sedeti, streči mu, (o)kopati ga; abs.: si... alius casus lecto te affixit, habes, qui adsideat H., adsidentes curantesque eadem vi morbi repleti L., consensu nobilium adulescentium, qui ibi adsidebant L., adsidente amantissima uxore T.; z dat.: ads. aegro collegae L., ass. aegrae O., aegro Sen. ph., aegrotantibus Sen. rh., ads. morienti Cu., ass. Iuniae Virgini Plin. iun., ads. valetudini (v bolezni) T.; pesn.: adsidens inplumibus pullis avis H. goječa... mladiče; redkeje z acc.: ass. parentem aegrotum, pedes Ap. γ) (pred sodiščem) komu v pomoč biti, pomoči (pomagati) kot svetujoč prijatelj: qui (principes civitatum)... huius repentino periculo commoti huic adsident Ci., cum (Cn. Pompeius)... P. Lentulo consuli... frequens adsideret Ci.; kot sodni prisednik prisedati, prisostvovati; abs.: Suet., Icti., rarus in tribunali Caesaris Piso et, si quando adsideret, atrox T.; z dat.: iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., ass. legibus Icti. δ) pren.: assidet inde Iovi (Maiestas) O. prisostvuje, mu je tovarišica, huic (philosophiae) ass. Sen. ph. vdati se, ass. gubernaculis Plin. iun. sedeti ob državnem krmilu, totā vitā litteris ass. Plin. iun. z vedami se ukvarjati.
b) pred kakim krajem bivati, muditi se, ustanjen biti, šotoriti, taboriti; abs.: sed adsidendo diutius artiorem annonam... faciebant L., ne inrisus... isdem castris (abl., v istem taboru) adsideret T.; s praep.: adsederint prope moenia Romana L.; z dat.: ads. intactis muris L., sepultae urbis ruinis T., populis ferocissimis T. pri... narodih, na ozemlju narodov; redkeje z acc.: moenia urbis adsidens T.; pren. α) obsesti (obsedati), obleči (oblegati); z dat.: Gracchus adsidens... Casilino L., moenibus adsidet hostis Ps.-V. (Cir.); v pass.: ne segniter adsideri uni urbi videretur Cu.; z acc.: Val. Fl., Gell., muros adsidet hostis V., adsidendo castellum T.; v pass.: Amisumque adsideri sine proeliis audiebat S. ap. Prisc., assessos Capuae muros Sil. β) pred čim na straži biti (stati), pri (ob) čem stražiti: ads. theatro, ludis T.

blážiti blâžīm
1. blažiti, pomirjevati, tolažiti: on je stade blažiti: ta nemoj tako, ženo!; blažiti srdžbu
2. razredčevati: blažiti rakiju

bringen (brachte, gebracht)

1. prinesti, prinašati, (wegbringen) odnašati, odnesti; einen Menschen, Wagen: pripeljati, (weg) odpeljati, ins Krankenhaus, an einen Ort: spraviti, das Essen auf den Tisch: postaviti

2. (begleiten) pospremiti, spremljati

3. (veröffentlichen) prinesti, prinašati

4. Hilfe, Trost, Unterstützung: dati, dajati, tudi: pomagati, tolažiti, podpreti, podpirati; Nutzen, Schaden, Verluste: povzročiti, povzročati, tudi: koristiti, škodovati, prinašati izgube; Ärger: povzročati (jezo); Ernte bringen obroditi

5. als Funktionsverb (glagol nepopolnega pomena) samostalnik nosi pomen: zum [Abschluß] Abschluss/Ende bringen zaključiti; in Ansatz/Anschlag bringen izračunati, oceniti; zur Anwendung bringen uporabiti; zum Ausdruck bringen izraziti; zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen uzavestiti; in Erfahrung zvedeti, ugotoviti; in Erinnerung bringen spomniti na (sich se) ; jemanden in Erregung bringen razburiti; in Unruhe bringen vznemiriti; in Wut/Zornbringen razjeziti, razkačiti; etwas in Gang bringen sprožiti; in Ordnung bringen urediti; Leben in etwas bringen poživiti (kaj)

6. es bringen: das bringt's! to je odlično; er bringt's je odličen

7. es zu etwas bringen priti do, uspeti; er hat es zu etwas gebracht uspelo mu je, da ...; es weit bringen daleč priti; es auf ... Jahre bringen doživeti ... let

8. um etwas bringen spraviti ob (kaj), oropati (česa), ogoljufati (za kaj)

9. etwas mit sich bringen biti, prinašati (das wird Gefahren mit sich bringen to bo nevarno)

10. etwas an sich bringen prisvojiti si; dobiti v roke

11. jemanden auf etwas bringen spraviti na misel; etwas hinter sich bringen opraviti, prestati; jemanden zu sich bringen spraviti (koga) k sebi/pameti/zavesti; jemanden zu etwas bringen pripraviti do; zum Schweigen bringen utišati; zum Sprechen bringen pripraviti do govorjenja

cheer¹ [číə]

1. prehodni glagol
razveseliti; podžigati, spodbujati, tolažiti

2. neprehodni glagol
veseliti se, vzklikati, odobravati, ploskati

comfort¹ [kʌ́mfət] prehodni glagol
tolažiti, tešiti; poživiti; poskrbeti komu za udobje

cōnfīrmō -āre -āvī -ātum

1. utrditi (utrjevati): (stipites) confirmandi et stabiliendi causā C., c. parietum soliditatem Vitr., dentes mobiles Plin.; voj.: c. castellum magnis munitionibus Auct. b. Alx; occ. (o)krepiti, (o)krepčati, (o)jačati: Cels., Q., hōc ali vires nervosque confirmari putant C., c. corpus Ci., imbecillitatem valetudinis spes victoriae confirmavit Ci., aetates, quae iam confirmate sunt Ci. krepke, c. membra Cu., crus debile Suet., vinea se confirmat Col.

2. pren.
a) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, (o)jačati, (u)čvrstiti (pogosto tudi v zvezi z abstr.): Vell., Suet., utile putat confirmari regnum Persarum N., confirmare manum suam (svojo bojno moč, četo) Ci., Galliam praesidiis ac navibus Ci., se transmarinis auxiliis C., pacem et amicitiam cum proximis civitatibus C., profectionem lege c. C. zakonito določiti, societatem data acceptaque fide S., non deponere, sed confirmare audaciam Ci., c. odium N., opinionem (timoris) C., his confirmatis rebus C. ko je bilo to urejeno, dognano, nondum confirmato consilio Ci. ne da bi se bilo trezno preudarilo, illum diem omnes labores et victorias confirmasse S. (zevgma) da je oni dan poplačal vse napore in potrdil zmago.
b) sklepe idr. potrditi (potrjevati), uveljaviti (uveljavljati): ut sua decreta confirmaret N., iudicium legionum confirmat senatus Ci., pax … cum civibus confirmata est Ci., confirmata vero suspicio est Ci. se je uresničila, ea auctoritate suā c. L., praeterita omnia beneficia edicto c. Suet.
c) koga v mišljenju podpreti (podpirati), utrditi (utrjevati), uveriti (uverjati), zagotoviti (zagotavljati): insulas bene animatas confirmavi N., coniuratione eos confirmat N. z zaroto si zagotovi njihovo zvestobo, c. homines C., iureiurando inter se confirmant C. si pod prisego dajo zagotovilo.
č) koga (o)hrabriti, bodriti, opogumiti (opogumljati), (po)tolažiti, (po)tešiti: utrum hoc est confirmare militum animos an debilitare virtutem? Ci., milites consolari et c. C., religione confirmare exercitum N., c. timentes C., territos S., perterritos Suet., nunc erige te et confirma Ci. opogumi se, ipsi sese confirmaverant C. Včasih sledi finalni stavek: eos confirmat, uti Romam pergerent S. jih hrabri, da naj gredo, alius alium confirmare, ne nomina darent L.
d) trditev potrditi (potrjevati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati, podkrepiti: rem teste c. C., causam auctoritatibus Ci., quorum testimoniis de pecunia confirmatum est Ci., confirmata re ab exploratoribus C., nisi qui fide confirmasset N., id satis se confirmasse arbitratus N. da je to mnenje dovolj podkrepil; z odvisnim vprašanjem: exemplis confirmare, quantum auctoritas valeat in bello Ci.; occ. zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati), varati se, zareči (zarekovati) se: hoc cum mihi non modo confirmasset, sed etiam persuasisset Ci., difficile est hoc de omnibus confirmare Ci.; nav. z ACI: columnas se exacturum esse confirmat Ci., id omne ego me rei publicae causā suscepisse confirmo Ci., confirmare sese neque legatos missuros neque … C., illud se polliceri et iureiurando confirmare, tutum iter per fines suos daturum C. — Od tod adj. pt. pf. cōnfīrmātus 3

1. trdno določen, zagotovljen, gotov: fides confirmatissima Porph.

2. ohrabren, srčen, pogumen: certus et confirmatus animus Ci., non modo non infracto animo, sed confirmato Ci., quae res in dies confirmatiorem eius exercitum efficiebat C.

3. potrjen: attulit litteras, in quibus erat confirmatius idem illud Ci., quod eo confirmatius erit, si … Ci. — Adv. cōnfīrmātē trdno, krepko: sese expedire Corn.

confortar (o)krepiti; tolažiti, (u)tešiti

confortare v. tr. (pres. confōrto)

1. spodbuditi, spodbujati; bodriti, hrabriti

2. tolažiti, potešiti

consolá -éz vt./vr. tolažiti, potolažiti