Franja

tolč|i¹ (-em) udariti schlagen (po čem draufschlagen, einschlagen auf, po vratih gegen die Tür schlagen, okoli sebe um sich schlagen, ausschlagen, po bobnu die Trommel schlagen), hauen (na/po auf); dlje časa: (razbijati) hämmern (auf, gegen), trommeln
tolči s kladivom po (etwas) behämmern
tolči s palico/pendrekom knüppeln, einknüppeln auf
tolči z bičem peitschen, einpeitschen auf
začeti tolči losschlagen, loshämmern

tolč|i² (-em) potolči v boju: schlagen (sovražnika den Feind, šport tekmeca seinen Konkurrenten); vojska (obstreljevati) beschießen
tolči se sich schlagen (z mit)

tolč|i³ (-em) potolči, stolči meso, orehe, kamenje: klopfen

tolč|i⁴ (-em) tuj jezik: radebrechen

tolč|i⁵ (-em) pomanjkanje ipd.: ertragen, leiden

tólči to beat; (kamenje) to break

tólči (lomiti) angleščino (figurativno) to speak broken English, to mangle the Queen's (ali King's) English
tólči se po prsih to beat one's breast

tólči battre, frapper, taper, cogner ; (raztolči) piler, broyer, concasser ; (srce) battre, palpiter

tolči francoščino baragouiner (ali écorcher) le français, familiarno parler français comme une vache espagnole
tolči kamenje casser des pierres

tólči (tólčem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi

2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna

3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali

5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

2. battersi, lottare

3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

4. pren. campare, vivacchiare

tólči tolčem, tolci -ite, tolkel -kla (ou)
I.
1. tući, udarati, biti: vsi so toklli ubogega otroka; tolči sovražnika z artilerijo
2. tući, tucati: tolči orehe, sladkor v možnarju; tolči kamenje
3. lupati: srce glasno tolče; tolči z glavo ob zid
lupati glavom o zid; motor tolče; tolči s pestjo ob mizo
lupati šakom o sto
4. tolči smetano tući vrhnje, praviti snijeg, pjenu od bjelanceta
5. tolči revščino boriti se sa siromaštinom, kuburiti
6. tolči nemščino natucati njemački
II. tolči se
1. biti se, boriti se: tolči se s sovražniki
2. probijati se: tolči se skozi življenje

tólči golpear (kaj a/c) ; dar golpes (po sobre) ; (jajce, smetano, zlato) batir ; (o srcu) latir, palpitar

tolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) redargüir; rebatir a alg con sus propios argumentos
tolči španščino (fig) chapurr(e)ar el español
rajši bi kamenje tolkel (fig) antes prefiero sacar piedras del río

tólči tólčem nedov. a bate, a lovi, a ciocăni

tôlči tôlčem nedov., товкти́ -вчу́ недок., гри́мати -маю недок., чухра́ти -ра́ю недок.

bêsno adv. furiosamente, rabbiosamente:
besno tolči po vratih tempestare la porta di colpi

bóben (glasba, tehnika) tambour moški spol , caisse ženski spol

zavorni boben tambour moški spol de frein
igrati, tolči, udarjati na boben battre le tambour
figurativno na boben priti faire faillite, passer sous le marteau

bóben (-bna) m

1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
bobni (v glasbeni skupini) batteria
tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
veliki boben grancassa
vojaški boben tamburo militare
biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
pren. priti na boben fallire, andare all'asta
pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
voj. pištola na boben pistola a tamburo
avt. zavorni boben tamburo del freno
elektr. kabelski boben tamburo
teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)

grúda motte ženski spol (de terre); glèbe ženski spol , terroir moški spol

domača, rodna gruda terre ženski spol natale, pays moški spol natal
biti navezan na domačo grudo être attaché à la glèbe (ali au terroir, à la terre)
ledena gruda glaçon moški spol; (geologija) segment moški spol, bloc moški spol
razbijati, tolči grude émotter

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

konkurénca trg competencia f ; competición f

brez konkurence sin competencia
izven konkurence fuera de concurso
umazana, nelojalna konkurenca competencia desleal (ali ilegal ali de mala fe)
delati komu konkurenco hacer la competencia a alg
tolči konkurenco batir (ali vencer) la competencia

macola samostalnik
1. (težko kladivo) ▸ nagykalapács, bányászkalapács, pörölyZamaskirana moška sta z macolo razbila steklo na vratih in oropala zlatarno. ▸ Két maszkos férfi nagykalapáccsal betörte az ajtó üvegét, és kirabolta az ékszerboltot.
2. (silovit ali neusmiljen način) ▸ pöröly, nagykalapács
Vladajoča politika je včeraj s kadrovsko macolo udarila po Novi Ljubljanski banki. ▸ Tegnap a kormánypolitika a humánerőforrás pörölyével csapott oda a Nova Ljubljanska Banknak.
Dobrih zaveznikov ne dobiš z macolo. ▸ Nagykalapáccsal nem szerzel jó szövetségeseket.

mlati|ti (-m) dreschen; figurativno (tolči) prügeln (se sich), hauen, eindreschen auf; (mahati) (in der Luft/mit den Händen) fuhrwerken
mlatiti prazno slamo figurativno leeres Stroh dreschen, Phrasen dreschen