Franja

tožnic|a ženski spol (-e …) pravo die Klägerin; svoj. prid.: tožničin

tožníca ž tužiteljica

accusatore m (f -trice)

1. tožnik, tožnica

2. pravo tožilec:
pubblico accusatore javni tožilec

accuser [əkjú:zə] samostalnik
tožnik, tožnica

Klägerin, die, (-, -nen) Recht tožnica, tožiteljica

petītrīx -īcis, f (fem. k petītor)

1. prositeljica, potegovalka (kandidatka) za kako službo (funkcijo): quid poenae adicitur quod adversus petitricem, quod adversus eam quae sacerdotium, ut dixi, iam prope acceperat? Q. (Decl.).

2. terjalka česa (s tožbo), tožnica, tožiteljica: contra petitricem pronuntiavit Paul.

querelante m, f pravo tožnik, tožnica

tùžiteljica ž, tužitèljica ž, tùžitēljka ž tožiteljica, tožnica

истица f tožnica (sod.)

calumniātrīx -īcis, f (calumniātor) lažniva tožiteljica, slepljiva tožnica: Ulp. (Dig).

intervenant, e [-vənɑ̃, t] masculin, féminin postranski tožnik, -a tožnica

suitor [sjú:tə] samostalnik
prosilec; snubec
pravno tožnik, stranka (v pravdi)

suitoress prosilka, pravno tožnica

tožítelj (-a) | -ica (-e) m, f glej tožnik | tožnica