Franja

tipa|ti (-m) potipati tasten; fühlen, (etwas) anfühlen; (tipaje iskati) tasten nach, fühlen nach
tipati v temi im Dunkeln tappen
tipati okoli sebe umhertasten

típati to feel, to touch

típati za čim to fumble for something
tipaje iskati pot to feel (ali to grope) one's way

típati toucher, tâter, palper , (v temi) tâtonner

tipati za čem chercher quelque chose à tâtons
tipaje se pomikati (v temi) marcher (ali se mouvoir) à tâtons

típati (-am) imperf. ➞ otipati, potipati

1. palpare, tastare:
tipati s prsti palpare con le dita
tipati tkanino tastare la stoffa
tipati vroče čelo palpare la fronte febbricitante
pren. tipati za pravo besedo cercare la parola giusta
v temi tipati pot cercare tastoni la strada nel buio, brancicare nel buio

2. palpare, palpeggiare

3. med. palpare

4. pren. (preiskujoč ogledovati) esaminare, ispezionare, scrutare, scandagliare

5. pren. (poizvedovati) esplorare, cercare (tastoni), andare in cerca (di):
tipati za resnico andare in cerca della verità

6. pren. (počasi se širiti) diffondersi, effondersi

típati -am i -pljem pipati, opipavati: tipati žilo; zdravnik je gledal, trkal in tipal; tipati za resnico
potanko istraživati istinu; tipati v negotovost
pipati u nepoznato; tipati se proti izhodu
pipajući se pomicati prema izlazu; tipati se za žep; tipajoč korak
pipav korak

típati tentar ; (negotovo) tantear ; (otipavati) palpar ; (dotakniti se) tocar

tipati za čem (tipaje iskati) tentar a/c
tipati s palico (o slepcu) tantear al suelo
tipati v temi andar (ali ir) a tientas
tipati po tleh (dotakniti se) tocar

típati -am nedov., ма́цати -цаю недок., ощу́пувати -пую недок.

típati -am nedov.
1. a pipăi
2. a palpa

anfühlen potipati, otipati, tipati, (fühlen) čutiti; sich (weich) anfühlen biti (mehak) na otip

atínge atíng

I. vt.

1. dotikati se, dotakniti se; (po)tipati

2. zadevati, zadeti

3. dosegati, doseči

II. vr. stikati se

bordonear tavati; tipati; potepuško beračiti

brancicare

A) v. intr. (pres. brancico) tavati, tipati:
brancicare nel buio tavati v temi

B) v. tr. otipavati

contrectō -āre -āvī -ātum (cum in tractāre)

1. tipati, (p)otipa(va)ti, tipaje dotakniti (dotikati) se koga, česa: pectora, vulnus O., (liber) contrectatus manibus volgi H. otipana, non contrectare pocula vel cibos Col., contrectandae pecuniae cupido Suet. — Soobl. contractō -āre: sol nudum contractans corpus aquaï Lucr.

2. occ.
a) gladeč, božajoč potipa(va)ti, gladiti, božati: capillum Plin., leonem Sen. ph.
b) preiskujoč (p)otipa(va)ti: c. ventrem Cels. (o zdravniku), omnes partes corporis et inspicere et c. Sen. ph., c. obscoena Sen. ph., membra (matris mortuae) Suet.; tudi tipaje preisk(ov)ati: remisit, ne feminae praetextatique pueri et puellae contrectarentur Suet.
c) pohotno (p)otipa(va)ti, ošlat(ov)ati: Pl., sinūs O., multorum uxores Suet., alicuius uxorem Iust., utrique sexui genitalia vultu Aur.; v pass.: contrectari manu, osculo, amplexu alicuius Sen. rh. (o ženski), quod membra nullo contrectantur attactu Aug.; enalaga: contrectata filiarum pudicitia T. oskrunjena sramežljivost otipavanih hčera; pren.: captiva contrectata oculis omnium Sen. rh. ki je vsem v pašo za oči, nudare corpus et contrectandum vulgi oculis permittere T. prepuščati ljudstvu v pašo za oči.

3. pren.
a) baviti se, ukvarjati se, pečati se s čim: incitat ad concipiendas totāque mente contrectandas varias voluptates Ci., divulsa et quasi discerpta c. Ci., c. studia et disciplinas philosophiae Gell.
b) (v prometu) baviti se s čim = spreje(ma)ti kaj: pecunias vetitas, nummum Cod. Th.
c) protizakonito dotakniti (dotikati) se tuje lastnine, izmakniti (izmikati), (pri)lastiti si: Icti.

dab¹ [dæb] prehodni glagol
dotikati se; lahno položiti, lahno udariti, potrepljati, pikljati, tipati; zapackati (on, over)
namazati; lahno brisati

effingō -ere -fīnxī -fictum

I. tipati, drgniti, gladiti: medicorum iussa ministro effingoque manūs O.; occ. odbrisati, (o)brisati: e foro spongiis effingi sanguinem Ci.

— II.

1. slikati, upodobiti (upodabljati): sui dissimilia effingere Ci., num etiam Veneris Coae pulchritudinem effingi posse aspersione fortuita putas? Ci., casūs effingere in auro V., deûm imagines materiis in speciem hominum effingere T.; pesn.: gressus effingit euntis V. posnema, oponaša, effingere varias casu monstrante figuras Lucan., horrentes crine galeros Sil.

2. izraziti (izražati): quasi mores oratoris effingat oratio Ci., speciem ita formavit oris, ut in ea penitus reconditos mores effingeret Ci., per figuras animalium Aegyptii sensus mentis effingebant T.; occ.
a) prikaz(ov)ati: effictos nostros mores in alienis personis (igralcih) videmus Ci.
b) predstaviti (predstavljati), ponazoriti (ponazarjati): rem animo effingere Ci. zamisliti (zamišljati), effinge aliquid et excude, quod sit perpetuo tuum Plin. iun., oratorem studemus effingere Q., imaginem virtutis effingere Q.

feel^*1 [fi:l]

1. prehodni glagol
občutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti

2. neprehodni glagol
tipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnati

to feel about s tipanjem iskati
to feel certain (ali sure) biti prepričan
I feel it in my bones trdno sem prepričan
to feel bitter biti grenkega okusa
to feel cheap slabo se počutiti
I feel cold (warm) zebe me (toplo mi je)
to feel doubts dvomiti
to feel one's feet dobiti zaupanje vase
to feel like nothing on the earth, to feel poorly (ali rotten, faint) zelo slabo se počutiti
to feel hurt biti užaljen
to feel small sramovati se
to feel sorry obžalovati
to feel the pulse meriti utrip
to feel like želeti si
I don't feel like ne ljubi se mi
it feels like rain na dež kaže
to feel quite o.s. again opomoči si
to feel up to moči
to feel one's way previdno spraševati, sondirati
I do not feel up to work ne ljubi se mi delati

fühlen

1. čutiti (sich se); sich fühlen počutiti se; imeti občutek, da...; biti (sich glücklich fühlen biti srečen, sich verletzt fühlen biti prizadet)

2. (tasten) tipati, (suchen) tipaje iskati (nach kaj)

fumble¹ [fʌ́mbl]

1. neprehodni glagol (for, after)
tipati, s tipanjem iskati; otipavati, okorno prijemati (with)
biti štorast, šušmariti

2. prehodni glagol
nerodno prijemati (žogo)

grabble [grǽbl] neprehodni glagol
tipati, tavati; prijemati, zgrabiti; hoditi po vseh štirih

grope [group] neprehodni glagol & prehodni glagol (for, after)
tipati, tavati

to grope a hen otipati kokoš (če ima jajce)
to grope one's way towards pretipati se kam