Franja

testament [téstəmənt] samostalnik
oporoka, poslednja volja, testament; zaveza, zakon

last will and testament testament, oporoka
the Old Testament, the New Testament cerkev stari, novi testament (zaveza)
to contest (to dispute) a testament izpodbijati oporoko
to leave s.th. to s.o. in one's testament zapustiti komu kaj v svoji oporoki
to make one's testament napraviti (svojo) oporoko

testament [ê] moški spol (-a …) pravo (oporoka) das Testament

testament [tɛstamɑ̃] masculin oporoka, poslednja volja, testament; religion testament, zaveza

par testament oporočno, testamentarno
l'Ancien, le Nouveau testament (religion) stara, nova zaveza
dresser, faire un testament napraviti oporoko
mettre, coucher quelqu'un sur son testament vpisati koga v svojo oporoko kot dediča
exécuteur masculin du testament izvršilec oporoke
il peut faire son testament (familier) on ne bo več dolgo živel, lahko napravi svoj testament
léguer par testament voliti v oporoki

testàment m (lat. testamentum)
1. testament, oporoka
2. testament, zakon: Stari, Novi testament

Testament, das, (-/e/s, -e) Recht oporoka, testament; biblisch: zaveza, das Alte Testament stara zaveza; das Neue Testament nova zaveza; ein Testament errichten/machen Recht napraviti oporoko

testamént testament moški spol , dernière volonté

novi (stari) testament (religija) le Nouveau (l'Ancien) Testament
napraviti (svoj) testament faire son testament
umreti brez testamenta mourir sans avoir fait son testament, pravno décéder intestat

testamént -énta m (lat. testamentum)
1. testament, oporuka, posljednja (-sled-) volja, zavještanje (-ve-)
2. testament, zavjet (-ve-): Stari testament; Novi testament

testamént -e n oporoka, testament

testamènt testament; (last) will; last will and testament

dodatek k testamèntu codicil
ustni testamènt (mornarjev) nuncupative will
izreči ustni testamènt (zadnjo voljo) to nuncupate, to make one's will orally
stari (novi) testamènt (biblija) the Old (the New) Testament
napraviti, zapustiti testamènt to make one's will
spodbijati testamènt to contest (ali to dispute) a will
zapustiti komu kaj v testamèntu to leave something to someone in one's will
umreti brez testamènta to die intestate
preklicati testamènt to revoke a will
spomniti se koga v testamèntu to remember (ali to include) someone in one's will
voliti, zapustiti v testamèntu, s testamèntom to will, to bequeath
lastnoročni testamènt holograph will
skupni testamènt joint will

testamènt (-ênta) m

1. jur. (oporoka) testamento:
napraviti testament fare il testamento
izpodbijati testament contestare un testamento
lastnoročni testament testamento olografo
pren. duhovni testament il testamento spirituale

2. rel.
novi, stari testament (nova, stara zaveza) Antico, Nuovo Testamento

testamènt testamento m ; última voluntad f

novi (stari) testament (rel) Nuevo (Antiguo) Testamento m
napraviti (svoj) testament hacer testamento, testar, (pred notarjem) otorgar testamento (ante notario)
podedovati brez testamenta heredar ab intestato
umreti brez testamenta morir intestato (ali sin hacer testamento)

testamènt -ênta m., запові́т -у ч.

testamènt -ênta m testament

oporok|a [ó] ženski spol (-e …) pravo das Testament, die letztwillige Verfügung
ustna oporoka mündliches Testament
sestavljena v posebnih okoliščinah: Nottestament
… oporoke Testaments- (izpodbijanje die Testamentsanfechtung, odpiranje die Testamentseröffnung, sestavitev die Testamentserrichtung)
napraviti oporoko ein Testament errichten/machen
zapustiti z oporoko testieren

oporóka testament moški spol

napraviti oporoko faire (ali dresser, rédiger) un testament, tester
preklicati oporoko révoquer un testament
umreti brez oporoke mourir (ali décéder) intestat
voliti v oporoki léguer par testament
zapustiti v oporoki tester en faveur de quelqu'un
izvršiti oporoko exécuter un testament

oporóka -e ž testament

ȍporuka ž oporoka, testament, poslednja volja

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.

tabula -ae, f (indoev. kor. *telā- ravna, ploska deska; prim. umbr. tafle = in tabula)

1. deska, tabla, plošča: si tabulam de naufragio stultus adripuerit Ci., apparent arma virûm tabulaeque per undas V., latera clauduntur tabulis Plin., nomen Germanici plumbeis tabulis insculptum T.

2. occ.
a) poslikana tabla, slika: tabula picta Pl., Ci. idr. ali samo tabula: omnīs tabulas abstulit Ci., tabulam coloribus uris O. (o enkavstiki); preg.: sed heus tu, manum de tabulā; magister adest citius, quam putaramus Ci. ep. poslušaj, pazi, da jih ne dobiš po prstih; učitelj … (o dečkih, ki v času učiteljeve odsotnosti čečkajo razne reči na tablo, ko vstopi učitelj, pa takoj umaknejo prste z nje); poseb. zaobljubna (votivna) tablica (na kateri je bila naslikana nesreča, ki se je zgodila): Pers., me tabulā sacer votivā paries indicat H.; brodolomci so hodili s takimi tablicami prosjačit: ceteri (sc. naufragii) tabulam suam portant rogantes victum Ph.
b) igralna deska: O., Sen. tr., Iuv., s celotnim izrazom tabula aleatoria P. F.
c) deska z zakoni, zakonska tabla: leges in XII tabulis Ci. zakoni (zakonik) na dvanajstih tablah, zakoni decemvirov, toto Capitolio tabulae figebantur Ci.
d) pisalna deščica (tablica), računska deščica (tablica): Pl., Prisc. idr., (sc. pueri) laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H., tabula litteraria Varr. pisalna tablica za otroke, tabulam ponere L. odložiti pisalno orodje.
e) dražbena (licitacijska) tablica: adest ad tabulam Ci. pri dražbi, ad tabulam venire Ci. biti na dražbi, biti naprodaj (na prodaj).

3. vsako pisanje, npr.
a) spis, sestavek, knjiga, zapis, zapisnik, vpis, zaznamek, seznam, pogodba, dogovor, protokol ipd.: in castris Helvetiorum tabulae repertae sunt C. zapiski, circumfertur … tabula ingens rerum venalium Plin. iun. zaznamek, iste in tabulas refert Ci. zapiše povedano v zapisnik, e tabulā pictos ediscere mundos Pr. ali tabula Dicaearchi Ci. ep. zemljepisna tablica, zemljevid, tabulae nuptiales T. ali samo tabulae Iuv. ženitna pogodba, tabulae venditionis Ambr. kupna pogodba.
b) poslednje pisanje, poslednja volja, volilo, oporoka, testament: tabulas a te removere memento H., in tabulas multis haec via fecit iter O., aperire tabulas Plin. iun., tabulas testamenti omnibus mensibus renovare Petr. oporoko vsak mesec spremeniti, tabulae supremae Ps.-Q. (Decl.), Mart.
c) imenik izobčencev, proskripcijska tabla: nomen refertur in tabulas Sexti Rosci Ci., in tabulam Sullae si dicant discipuli tres Iuv., levius tabulā quam Cicerone nocens Mart.
d) popis (seznam) glasov v ljudskih skupščinah in volitvah: Varr. idr., comitiis dederas tabulam praerogativae Ci.; occ. pl. tabulae
a) (v zasebnem življenju) računske knjige, dolžne knjige, glavna knjiga: tabulas conficere Ci. držati knjigo, tabulas diligentissime legere et digerere Ci., menstruas paene rationes in tabulas transferre Ci. vknjižiti, quid enim expectas? Bellum? An tabulas novas? Ci. razveljavljenje (razveljavitev) dolgov po uvedbi novih dolžnih knjig, timorem novarum tabularum tollere C. odvzeti strah pred razveljavljenjem dolgov; meton.: beneficiorum novae tabulae Sen. ph. izbris (izbrisanje) iz spomina.
b) (v državni upravi) (državne, javne) listine, dokumenti, akti, državni arhiv (starejše državna pismohrana): Plin. idr., senatus consultum inclusum in tabulis Ci., eae tabulae, in quibus senatus consultum perscripserant Ci., tu tabulas publicas Heracliensium desideras Ci., ut prima aut inter primos nomina sua vellent in publicis tabulis esse L., tabulas corrumpere Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci. v državne račune; poseb. tabulae publicae α) cenzorski vpisniki: eum qui aedem Nympharum incendit, ut memoriam publicam recensionis tabulis publicis inpressam extingueret Ci. β) državna (javna) dolžna knjiga, ki so jo hranili v erariju (državna blagajna): cura tabularum publicarum T. vodenje (upravljanje) te knjige, vodenje državne blagajne (državnega proračuna).

4. sinekdoha
a) klop: solventur risu tabulae H. klopi se bodo podrle.
b) menjalska (menjalniška) miza: Sestia, Valeria Ci.

5. v pl. gube v obleki (gr. πτυχαί): Tert.

6. odsek polja, vrsta, sloj: Pall., zemljemerski pisci.

testamento m

1. oporoka, testament:
testamento olografo holograf
testamento spirituale duhovni testament

2. biblijsko
Nuovo, Vecchio Testamento novi, stari testament; pismo nove, stare zaveze