Franja

Zadetki iskanja

  • termen -inis, n = terminus: hinc fines agrorum termini, quod eae partis propter limitare iter maxime teruntur; itaque hoc cum is … (in Latio aliquot locis dicitur, ut apud Accium, non terminus, sed termen) Varr.
  • térmen

    I. -e n rok, termin
    □ pe termen lung dolgoročen

    II. -i m izraz, termin
  • potèk -éka m
    1. scadenţă, termen
    2. desfăşurare; parcurs
  • rók -a m termen; scadenţă
    □ izpitni rok sesiune de examene
    □ vojaški rok voj. serviciu militar
  • termín -a m
    1. termen; scadenţ
    2. perioadă
  • têrmin -a m termen
  • dolgoróčen -čna -o prid. pe termen lung
  • kratkoróčen -čna -o prid. pe/cu termen scurt
  • povračílen -lna -o prid.
    1. de rambursare
    □ povračilni rok termen de rambursare
    2. de revanşă
    □ povračilni napad contraatac
    □ povračilna tekma meci revanşă
  • scurt -ă (-ţi, -te) adj. kratek
    □ pe termen scurt kratkoročen
    □ de scurtă durată kratkotrajen
  • terminus -ī, m (indoev. kor. *ter- prekoračiti, onkraj priti; prim. skr. tárati [on] prehaja, premaguje, tarantáḥ morje, tīram breg, rob, gr. τέρμα konec, cilj, τέρμων meja, lat. termen, termō, trāns, stvnem. durh, duruh = nem. durch)

    1. mejnik, tudi mejni kamen, mejno znamenje: termini agrorum Plin., terminos exarare Fest., Termine, sive lapis sive es defossus in agro stipes O.

    2. (v sg. le pesn. in poklas., sicer v pl.) meja, meje, mejna črta, mejníca (méjnica), starejše granica, okoliš: nulli possessionum termini Ci., modicis regni terminis uti Ci. imeti tesno omejeno kraljestvo (ozemlje kraljestva), terminos ponere T., terminos urbis propagare T. meje mesta, obmestje.

    3. pooseb. Terminūs Têrmin = „Mejaš“, „Mejač“, mejniški bog, zaščitnik mejnikov (meja): H., Aug., Lact. idr., Termini fanum L.

    4. metaf. (večinoma v pl.)
    a) meja, omejitev, cilj: Pl., Plin. iun. idr., adversus cupiditates Cu., termini gloriae nostrae Cu. velikost, razširjenost, senectutis nullus est certus terminus Ci., ius terminis circumscribere Ci., terminos pangere Ci., certos fines terminosque constituam Ci., oratoris facultatem ingenii sui terminis describere Ci.
    b) konec, sklep, sklenitev, zaključek, končanje: vitae Ci., contentionum Ci. ep., ut quasi terminus imponeretur huic religioni Lact.
  • τέρμα, ατος, τό [Et. lat. termen, inis, terminus, iz kor. ter, prekoračiti, onstran česa priti] 1. skrajnji konec, meja, izliv (reke), cilj, smoter, poglavitni namen. 2. znamenje (steber) v dirkališču. 3. vrhunec (življenja), starost, smrt βίου, θανάτου.
Število zadetkov: 12