Zadetki iskanja
- temnordeč [è,è] (-a, -e) dunkelrot
- amaranto
A) m bot. amarant, repati ščir (Amaranthus)
B) agg. invar. temnordeč - dunkelrot temnordeč
- purpureus 3 (izpos. πορφύρεος)
1. škrlaten, škrlatast, škrlatne (bagrene) barve, bagren, temnordeč, temnorjav, temen, višnjev(kast), povišnjel (prim. purpura II. 1.): Tib., Pr., Plin., Lucr., Vitr. idr., flos rosae H., aurora O., amiculum L., vestitus Ci., pallium Ci., capillus V. ali crinis O. škrlatni lasje (Nisovi), panis Pl. temnordeč (naspr. pumiceus svetlordeč), mare Ci., V. škrlatno, temno, temne barve, genae O., rubor (rdečica) O. (prim. p. pudor O.), axis (sončni voz) O., lapis Lucan. porfír, anima V. krvavordeča življenjska sila (moč, vitalnost), kri.
2. meton.
a) v škrlat (bager) oblečen (ogrnjen), s škrlatom (z bagrom) okrašen ali pokrit: rex, iuvenis O., tyrannus H., purpureus pennis V. s škrlatnimi peresi (= s škrlatno čeladno perjanico) okrašen, torus O.
b) pesn. svetlobleščeč, žaren, žareč, bleščeč, blesteč, sijajen, krasen, lep: Sil., Stat., Val. Fl., olores H., lux O., lumen V., H., ver V., Amor O., purpureo ore H. z žarnim (žarečim) obličjem (o poboženem (pobožanstvenem) cesarju). - rubidus 3 (rubor) rdeč, in sicer temnordeč: facies ex vinolentia Suet., panis, ampulla Pl.
- cupo agg.
1. globok; nizek:
abisso cupo globoko brezno
voce cupa globok glas
2. temen, mračen:
notte cupa mračna noč
rosso cupo temnordeč
descrivere qcs. a tinte cupe pren. kaj opisati v mračnih barvah
3. pren. molčeč; zamišljen; vase zaprt:
carattere cupo vase zaprt značaj
4. pren. hud, silen:
dolore cupo silna bolečina - Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.
1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.
2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.
3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci. - scuro1
A) agg.
1. temen:
notte scura temna noč
abito scuro temna obleka
pelle scura temna polt
2. temen (barvni odtenek):
verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč
3. pren. mračen, mrk:
scuro in volto mračnega obraza
4. pren. nerazumljiv
5. žalosten, mučen
6. pren. knjižno neznan
7. jezik zadnji vokal
B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
parlare scuro govoriti nerazumljivo
C) m
1. tema, mrak:
essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen
2. temna barva
3. umet. osenčeni del (podobe) - αἴθων 2, gen. ωνος, poet. ονος (αἴθω) 1. goreč, sijajen, svetel, žareč, temnordeč, temen. 2. vnet, ognjevit, silen (ἀνήρ).
- καρύκινος 3 rdeč kakor kri, temnordeč.
- οἶν-οψ, οπος, ὁ, ἡ, ep. οἰν-ωπός 3 in 2, poet. οἰν-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ (ὄπωπα) 1. vzhičen, navdušen. 2. iste barve kot vino, rdeč (rumen) kot vino, temnordeč, temen, temnozelen (grm).
- ὄρφνινος 3 temnordeč.
- πορφύρεος, έα, ion. -έη, -εον, skrč. πορφυροῦς, ᾶ, οῦν bagren, škrlatast, škrlaten, rdeč z vsemi izpremeni do vijoličastega, temnordeč, višnjevkast, krvavordeč, krvav θάνατος.
- ὑακινθινο-βαφής 2 (βάπτω) ὑακίνθινος 3 (ὑάκινθος) hijacintove barve, vijoličast, višnjev, moder, temnordeč NT.
- φοῖνιξ, ῑκος, ὁ, ἡ 1. adi. rdeč kot škrlat, temnordeč, rjavkastordeč, škrlatast, bagren. 2. subst. ὁ a) bager, škrlat, škrlatna barva; b) ὁ, ἡ palma (pos. datljeva palma); c) čudoviti ptič "feniks"; d) od Feničanov izumljena lira.
- φοίνιος 3 in 2 ep. in poet., ep. φοινός 3 1. pass. rdeč kot kri, krvavordeč, temnordeč, krvav, αἷμα kri iz rane. 2. act. krvoločen, krvoželjen, smrtonosen, okrvavljen.
/ 1
Število zadetkov: 16