Franja

tup [tʌp]

1. samostalnik
zoologija oven; kozel
tehnično glava kladiva; oven zabijač

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
naskočiti (ovco) (o ovnu)

tûp túpa túpo, dol. tûpī -ā -ō, komp. tȕpljī top: -o oružje; -i kut, ugao; tup kljun, zvuk, bol, pogled, osjećaj; on je suviše tup za ovaj posao

stupíden -dna -o (lat. stupidus) stupidan, glup, tup, ograničen

tòp -a -o i tòp topa -o i -ó, odr. topi i topi -a -o tup: top nož, predmet; -i kot
tupi ugao; -a kosa; -a bol; -a vest
tupa savjest (-vest)

tòk interj. podražava tup šum koraka, udaraca: po cesti se sliši tok tok tok

tôpast -a -o pomalo tup: topast nos

и

1. in, tudi;
читать и писать brati in pisati;
он не только туп, но и зол ni le neumen, ampak tudi hudoben;
и я это знаю tudi jaz to vem;

2. čeprav, četudi; dasi;
и видишь, да молчишь dasi vidiš, vendar molčiš;

3. celo;
давал и тысячу и две, да не берёт ponujal sem mu tisoč, celd dva, pa jih ni vzel;

4. zato; torej, potemtakem;
ты обещал, и верно придёшь ti si obljubil, potemtakem (torej) prideš