Franja

tuintam hie und da, da und dort; časovno: ab und zu

tuintàm adv.

1. qua e là, ogni tanto; passim

2. sporadicamente, saltuariamente, di tanto in tanto

da¹

1. Adverb lokal: tam, tamkaj, (hier) tu, tukaj, (hin) tja, tjakaj; von da odtod; sieh da! glej, glej!; Wer da? Stoj!; Ihr da! Hej, vi!; da und dort tuintam, semtertja; da hast du ... na, tu imaš ...

2. Adverb temporal tedaj, potem; von da an odtlej, poslej

semintja [ə]

1. (sem in tja) hin und her, auf und ab

2. (tuintam) hie und da, da und dort

3. (kdajpakdaj) ab und zu, hin und wieder

4.
govoriti semintja hin und her reden
koga meče semintja (jemand) ist hin und her gerissen
po dolgem premišljevanju semintja nach langem Hin und Her

sempatja [ə]

1. (tuintam) hie und da, da und dort

2. (kdajpakdaj) ab und zu, hin und wieder

semtertja [ə]

1. (sem in tja) hin und her, auf und ab

2. (tuintam) hie und da, da und dort

3. (kdajpakdaj) ab und zu, hin und wieder

4.
govoriti semtertja hin und her reden
koga meče semtertja (jemand) ist hin und her gerissen
po dolgem premišljevanju semtertja nach langem Hin und Her

ἄλλῃ adv. (pravzaprav dat. fem. od ἄλλος) 1. drugje, drugod, po drugem potu; drugam; ἔρχεταί τι izgubim se, izginem; ἄλλῃ καὶ ἄλλῃ sedaj tu – sedaj tam, semintja, tuintam, na razne strani; ἄλλος ἄλλῃ eden sem (tukaj), drugi tja (tam), na različnih mestih (točkah), na razne strani. 2. drugače, na drug način, na različne načine.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

παιφάσσω [Et. redupl. παι + g'hwerqw̲, bliščati se, lat. fax, cis, facula, baklja] ep. zabliskam se tuintam, blisketam.