Franja

battuō (bātuō) -ere (kelt.) biti, tolči, butati, udarjati; z acc.: latera sculponeis Naev. fr., alicui os sculponeis Pl., ulcera Plin. s tolčenjem omehčati, medicamen Marc. (s)tolči, zdrobiti, fabam Don. izpha(va)ti; abs. = biti se, tolči se: Fr., pugnatoriis armis Suet.; v sramotilnem pomenu: Ci. ep.

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

búbati bȗbām
I.
1. tolči, udarjati: pesnieom ih buba, nogama ih gazi
2. bobnati
3. žarg. šol. guliti se, piliti se: s knjigom svani, s knjigom i omrkni, sedi, bubaj, pa na knjizi crkni
4. ekspr. gobezdati: ne bubaj koješta
5. razglašati: svaku novost bubati na sve strane
6. dial. žreti
II. bubati se tolči se: petama se u tur bubati s petami se tolči v zadnjico

búpati bûpām
I.
1. bunkati, butati, tolči: ne bupaj po stolu, prosut ćeš, prosućeš ovo malo vina
2. žarg. šol. guliti se, piliti se: ovaj đak ne uči nego bupa
II. bupati se tolči se: bupati se u prsa

grúhati grûhām
I.
1. grmeti: topovi gruhaju
2. pokati: ispred rovova gruhaju bombe
3. tolči, udrihati: gruhati pesnicama koga po leđima; valovi gruhaju o brijeg
4. tolči po klasu, robkati: gruhati kukuruz
5. ekspr. guliti se, brez pameti se učiti
6. hlastno jesti
7. liti: kiša gruha
II. gruhati se tolči se: gruhati se u prsa

grúvati gruvam
I.
1. grmeti: topovi gruvaju
2. pokati: ispred rovova gruvaju bombe
3. tolči, udrihati: gruvati koga pesnicom po ledima; valovi gruvaju o brijeg
4. tolči po klasu, robkati: gruvati kukuruz
5. ekspr. guliti se, brez pameti se učiti: on je jednako sjedio za knjigom i s voljom gruvao
6. liti: kiša gruva iz mojih očiju
II. gruvati se tolči se: gruvati se u prsa

túći túčēm, oni túkū, túci, túcijāh -āše in túčāh -āše, túkoh tûče túkosmo, tûkao túkla, túčen -a
I.
1. tolči: tući so, kavu, kafu u havanu, koga pesnicom po ledima; grad je pola sata tukao polja i vinograde; kiša je tukla po prozorima; more tuče talasima o obalu
2. biti: sat tuče podne; konj tuče zadnjim nogama
3. tolči, premagati: tući neprijatelja
4. premagovati, biti močnejši: kraljica tuče u svim pravcima (šah)
5. tolči, udarjati: tući na vrata, na prozor
6. klati, ubijati: tući svinje, ribu
7. tolči, streljati: naš mitraljezac tukao je pravo u neprijateljski rov
8. tolči, treti: tući orahe
9. skopiti, kastrirati: tući ždrijepca, bika
10. žuljiti, tiščati: tvrde cipele tukle su mi noge ne manje od kamenja
11. udarjati: cigani tuku u cimbale; njena ruka tuče po klaviru
12. biti plat zvona: zvono na požar tuče
13. tolci, utripati, biti: sam čuje kako mu tuče srce
14. tolči: tući lan, kudjelju
15. tući žicu po ovinkih skušati kaj dobiti, izmoledovati; tući koga kao vola u kupusu neusmiljeno pretepati koga; tući rekord; tuče mi srce za kim srce mi bije za kom, hrepenim po kom
II. tući se
1. tolči se: oni se tuku pesnicama
2. biti se: tući s neprijateljem u dvoboju
3. bojevati se, biti se: tući se na život i smrt; tući se iz pušaka streljati se; tući se uskršnjim jajima trkati se s pirhi; tući se po svijetu, po svetu potikati se po svetu

afflīctō (adflīctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. afflīgere, adflīgere)

1. udarjati, biti ob (na) kaj, refl. se adflīctāre = biti se, tolči se na prsi (v znak žalosti): mulieres... adflictare sese, manus supplices ad caelum tendere S., (Piso)... semet adflictando... seditionem coeptabat T.; occ. (z udarjanjem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: naves tempestas afflictabat C., quod rursus minuente aestu naves in vadis afflictarentur C., ut tempestate adversa vehementique vento ita afflictaretur Auct. b. Hisp.

2. pren. koga zdelati, tlačiti, stiskati, zatirati, mučiti, (o nesrečah) zadeti: vulneribus equites equosque T., Italiam luxuriā saevitiāque T., ne XIV legio... adflictaret Batavos T.; večinoma pass.: adflictantur coloniae Ci., turpius adflictatur res publ. Ci., gravius atque atrocius quam bello adflictari T., morbo adflictari Ci., L., T., Suet., foedo adflictari amore Lucr.; refl. in med. delati si težave in skrbi, giniti, propadati, žalostiti se: adflicter miser Pl., ne te adflictes Ter., cum Alcibiades se adflictaret Ci., adflictari lamentarique Ci.

anca f bok; kolk; bedro:
menare anca hoditi
avere buona anca biti dober hodec
muovere le anche migati z boki
dare d'anche pobegniti
battersi l'anca tolči se po bokih (v znak žalosti, obupa)

frapper [frape] verbe transitif udariti (au visage v obraz, du poing s pestjo); tipkati; zabiti (žebelj); kovati (novce); iznenaditi, presenetiti, osupiti, vtis napraviti, prizadeti, pretresti, prestrašiti, frapirati

frapper le sol du pied udarjati z nogo ob tla
frapper les vitres udarjati ob šipe (dež)
frapper de glace ohladiti z ledom
frapper à terre zrušiti, pobiti na tla; verbe intransitif (po)trkati (à la porte na vrata)
frapper à toutes les portes (figuré) obrniti sa na vse, ki bi mogli pomagati, vse poskusiti
frapper à la bonne porte (figuré) obrniti se na pravi naslov, na osebo, ki nam lahko ustreže
frapper à la tête (figuré) kaznovati vodje upora
frapper à coups de poignard zabosti (z bodalom)
frapper sur les touches udarjati na tipke
frapper des mains, dans ses mains ploskati
frapper en nullité proglasiti za neveljavno
l'horloge vient de frapper (le coup de) la demie ura je pravkar bila pol
frapper un grand coup napraviti energičen sklep
frapper de stupeur quelqu'un osupiti koga
frapper quelqu'un de crainte, d'étonnement prestrašiti, osupiti koga
frapper un coup décisif (figuré) zadati odločilen udarec
se frapper tolči se (la poitrine po prsih)
ne te frappe pas! ne razburjaj se!
se frapper (familier) skrbi si delati, vznemirjati se

poitrine [pwatrin] féminin prsi

maladie féminin; fluxion féminin de poitrine pljučna bolezen, pljučnica
tour masculin de poitrine obseg prsi
avoir de la poitrine imeti razvite prsi
se frapper la poitrine tolči se po prsih
voix féminin de poitrine globok glas

tolč|i² (-em) potolči v boju: schlagen (sovražnika den Feind, šport tekmeca seinen Konkurrenten); vojska (obstreljevati) beschießen
tolči se sich schlagen (z mit)

tólči to beat; (kamenje) to break

tólči (lomiti) angleščino (figurativno) to speak broken English, to mangle the Queen's (ali King's) English
tólči se po prsih to beat one's breast

tólči (tólčem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi

2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna

3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali

5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

2. battersi, lottare

3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

4. pren. campare, vivacchiare

рука f roka; pisava;
в две руки dvoročno;
это мне не с руки to mi je nerodno;
это на руку мне to mi ustreza;
подать руку помощи pomagati;
от руки написано pisano na roko;
приложить руку sodelovati, imeti svoje prste zraven; podpisati;
я знаю его руку poznam njegov podpis, njegovo pisavo;
это не его руки tega ni on pisal;
подделать руку ponarediti podpis;
по правую руку na desni, na desno;
давать волю рукам tolči se;
взять себя в руки premagati se, umiriti se;
у меня всё валится из рук nimam volje, moči za delo, nič mi ne gre od rok;
из рук вон плохо čisto zanič je;
у меня руки опустились izgubil sem pogum;
ударить по рукам (zast.) udariti v roke;
под руку roko v roki;
отсюда туда рукой подать od tod je do tja samo nekaj korakov, blizu je;
под руку говорить motiti pri delu s pogovorom;
рука в руку z ramo ob rami; skupno, v slogi;
наложить руку на себя samomor storiti;
наложить руку на что prilastiti si kaj;
у меня руки чешутся prsti me srbijo;
отбиться от рук odreči pokorščino;
махнуть на дело рукой križ narediti čez kaj, odreči se;
он на все руки мистер to vam je mojster za vse, na vse se spozna;
на руку нечист nepošten je, rado gre kaj z njim;
нагреть себе руки nagrabiti si, nabasati si žepe;
сон в руку sanje se uresničujejo;
дать по рукам кому pograjati koga;
сидеть сложа руки sedeti križem rok, izmikati se delu;
работать не покладая рук delati brez oddiha;
это зло не большой руки to ni prevelika nesreča;
держать чью руку podpirati koga;
иметь на руках imeti pri sebi (denar);
у него руки коротки nima take moči;
по рукам v redu, prav;
сбыть с рук znebiti se, otresti se;
мне это не рука to ni zame;
на скорую руку površno;
под пьяную руку v pijanosti;
средней руки srednji, povprečen;
его рукой не достанешь ne moreš do njega