Franja

tast moški spol (-a …) der Schwiegervater
tast in tašča Schwiegereltern množina

tâst tȁsta m, mn. tȁstovi tast, ženin oce

tást father-in-law

moj tást in tašča my in-laws pl

tást beau-père moški spol

tást (-a) m suocero

tást m tast, svekar: možev ali ženin oče je tast

tást suegro m ; padre m político

tást -a m., све́кор -кра ч., тесть -я ч.

tást -a m socru

affīnis (adfīnis) -e

1. mejen, soseden: cui fundo erat adfinis M. Tullius Ci., gens affinis Mauris L.; subst. affīnēs -ium, m mejaši: Paul. (Dig.), P. F.

2. pren.
a) zapleten v kaj, vedoč za kaj, sokriv česa, udeležen pri čem; z dat.: adfinis negotiis Pl., qui huic adfines sceleri fuerunt Ci., corpus his vitiis adfine Lucr., adfinis ei noxae L.; z ad: adfines ad causandum Pac. ap. Non.; kot subst. z gen. = udeleženec: Ter., homines, huius adfines suspicionis Ci., adf. rei capitalis Ci., socius adfinis conductionis L.
b) po svaštvu soroden, v svaštvu si: quod alter mihi adfinis erat Ci., vincula affinia O. sorodstvene vezi, caelo affinis virgo Sil.; večinoma subst. affīnis (adfīnis) -is, abl. -ī in -e, m ali f kdor je v svaštvu = svak, svakinja, tast, zet, sorodnik sploh: N., T. idr., et gener et adfines placent Ter. zet in svaštvo (njegova rodbina), Megadorus meus adfinis Pl. moj zet, Vettius, tuus adfinis, cuius sororem habes in matrimonio Ci., cognati atque adfines deprecati sunt Ci. krvno sorodstvo in svaštvo, militiae contubernales, post adfines Ci., tu adfinem tuam, filiam meam, a genibus tuis reppulisti Ci.; iron.: hi autem quidam erant adfines Ci. so mu bili tako rekoč v svaštvu (ker se je pečal z njihovimi ženami).

babàluk m (t. babalyk, perz.) dial.
1. tast, ženin oče
2. ženin dom: ko uzme curu iz kuće, on je zet, kuća je njemu tazbina, babaluk
3. tastovi svojci: otišao je u babaluk

bàša m dial. tast, možev oče

báta m, zval. bâto
1. bratec: da probudim -u, pita majku Milanova sestra
2. ekspr. tovariš, prijatelj: a ti si, bato, potpisao ugovor
3. ljubk. očka, tast, drug pri poroki: djeca zovu svog oca bato; snaša zove svekra bato
4. starejši moški, stric: a kako je, bata-Pero?
5. ekspr. prebrisanec, prebrisan tiček: naišao si na -u

beau-père [-pɛr] masculin tast; očim

ćále ćálē in ćála m, ćȃle -eta, zval. ćâle dial.
1. očka, ata
2. tast, možev oče
3. oče

father-in-law množina fathers-in-law [fá:ðərinlɔ: množina fá:ðəzinlɔ:]
tast

púnac púnca m tast, ženin oče

Schwiegervater, der, tast

socer, socerī, m (osnovna indoev. obl. *su̯ekuros (morda disimilirano iz *su̯ék̑ruros); prim. skr. śváśurah = gr. ἑκυρός tast = starejše sl. sveker = got. swaíhra = stvnem. swehur, srednjevisokovnem. swāger, swāgur, nem. Schwager, Schwiegervater, Schwiegersohn, lat. socrus -us [iz indoev. obl. *su̯ekrū] = skr. śvaśrúh = gr. ἑκυρᾱ́ = starejše sl. svêkra, svêkrva = got. swaíhrō) tast, ženin ali možev oče, starejše sveker: Kom., C., N., V., O., H., T. idr., nostro more cum soceris generi non lavantur Ci., socerum gener sepulturā prohibuit L., socer et socrus Icti., noster socer venit Ter. tast mojega sina, candidatus socer Ap. ki se poganja za tastovstvo, ki stremi za tastovstvom, ki si prizadeva (se trudi) biti (postati) tast, socer magnus Dig. stari tast = ded moje (tvoje itd.) soproge, socer maior P. F. pratast = praded moje (tvoje itd.) soproge; pl. socerī moževi ali ženini starši (roditelji), tast in tašča, (starejše) sveker in svekrva: L., Val. Fl. idr., Andromache ferre … solebat ad soceros (= k tastu in tašči, tj. k Priamu in Hekubi (Hekabi)) et avo puerum Astyanacta trahebat V., soceri tibi (sc. Cadmo) Marsque Venusque contigerant O. kot tast in tašča (Kadmova soproga Harmonija je bila hči Marsa in Venere); soceri tudi = oba očeta zakonske dvojice: felix Aeoliam corripe virginem nunc primum soceris, sponse, volentibus Sen. tr. — Soobl. socerus -ī, m: Pl.

Opomba: Sinkop. obl. gen. sg. socri: Ulp. (Dig.); abl. sg. socro: Ci. poet.

sócru -i m tast