Franja

strm|ec moški spol (-ca …) das Gefälle

stŕmec slope; fall; inclination; pitch; gradient

stŕmec pente raide, escarpement moški spol , déclive ženski spol

močan strmec reke courant moški spol rapide

stŕmec (-mca) m

1. (strmina) salita, china, ripido pendio

2. dislivello, pendenza

stŕmec -mca m
1. strmac, strmina: rastoč strmec hitrosti; lesti v strmec
penjati se u strminu; premagati strmec
savladati strminu
2. pad, nagib: reka, cesta ima velik strmec

stŕmec declive m ; desnivel m ; despeño m ; pendiente f ; (reke) salto m

močan strmec reke corriente f rápida

déclivité [-vite] féminin nagnjenost, strmina; pobočje; strmec, padec (reke)

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

Gefälle, das, (-s, -)

1. (Neigung) padec, strmec, naklon, nagib, naklonski kot, (Aufstieg) vzpon

2. (Unterschied) razlika (v ravni), razpon

3. pl, (zemljiške) dajatve

gradient [gradjɑ̃] masculin strmec, padec, gradient

hang¹ [hæŋ] samostalnik
način kako tkanina (stvar) visi ali pada; način dela; padec, strmec, pobočje; kratek premor
pogovorno pomen

not a hang ni govora
I don't care a hang mar mi je
not to give a hang ne meniti se za kaj
to get (ali see) the hang of a thing dojeti bistvo česa, razumeti kaj

inclinaison [ɛ̃klinɛzɔ̃] féminin naklon, nagib, nagnjenost; strmec, padec

inclinaison magnétique magnetna inklinacija

lībrāmentum -ī, n (lībrāre)

I.

1. utež: plumbi L. svinčena utež.

2. metalni (lučalni, zagonski) jermen: libramenta tormentorum abscidere T.

3. l. aquae padec, strmec, skočník: Plin., Plin. iun.

4. kolebanje, nihanje, mahanje: recto libramento Sen. ph. v premočrtnem nihanju. —

II. metaf.

1. ravnotežje, ravnovesje: trabes longior conectitur eo libramento, ut, si unum caput depresseris, aliud erigatur Veg.

2. vodoravna ravnina (ravnica) ali prema (ravna) črta, premica: extremitatem et quasi libramentum, in quo nulla omnino crassitudo sit Ci., sub eodem libramento stare Sen. ph.

3. enako stanje, enakost: ventorum hiemalium et aestivorum Col.

pitch³ [pič] samostalnik
met (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje
navtika zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja
glasba višina tona, uglašenost (glasbila)
figurativno (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec
britanska angleščina stojnica (uličnega prodajalca)
ekonomija ponudba blaga na tržišču
ameriško, sleng hvalisanje blaga, reklamni oglas
ameriško, sleng čenče, blebetanje
šport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)

absolute (perfect) pitch absolutni posluh
pitch of an arch višina oboka
pitch level višina tona, glasu
glasba above (below) pitch previsoko (prenizko)
to sing true to pitch uglašeno peti
to fly a high pitch visoko letati
to the highest pitch do skrajnosti
at the pitch of one's voice na ves glas
to queer s.o.'s pitch prekrižati komu načrte
ameriško, sleng I get the pitch razumem
sleng what's the pitch? kaj se godi?

str̀mac -mca m strmec, strma pot, strmina; vodenički strmac izvotljen ril, po katerem priteka voda na mlinsko kolo

vertiente lijoč, tekoč navzdol (voda); vertiente ženski spol nagnjenost strehe; pobočje, obronek, strmec, padec

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.

lībrō -āre -āvī -ātum (lībra)

I. tehtati: quis libravit in pondere montes et colles in statera? Vulg.; od tod metaf.

1. (pre)tehtati: crimina in antithetis Pers.

2. preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): metus Stat., praescriptiones Cod. Th.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Amm. —

II.

1. izravn(av)ati z vodno tehtnico, nivelirati, uravna(va)ti: pavimenta Ca., aquam Vitr. ali fontes aquarum Vulg. padec, strmec določiti (določati), regulirati; metaf.: paribus orbem l. horis Col. poet. dan in noč izenačiti (izenačevati).

2. meton.
a) v ravnotežju (ravnovesju) ohraniti (ohranjati), (ob)držati: indagatio … unde terra et quibus librata ponderibus … Ci., pendebat in aëre tellus ponderibus librata suis O., vela … librantur ab aura O., geminas opifex libravit in alas ipse suum corpus motāque pependit in aura O. se je s perutnicama dvignil v ravnotežju, ita libraverat corpus, ut se pedibus exciperet Cu., librati pondera caeli orbe tene medio Lucan., huius (sc. aëris) vi suspensam … librari medio spatio tellurem Plin., fluctus supra, vento librante, pependit Sil.; metaf.: si immensum imperii corpus stare ac librari sine rectore posset T.
b) (v ravnotežju) (za)vihteti, (za)lučati, (za)tresti, (za)kolebati: Turnus ferro praefixum robur acuto in Pallanta diu librans iacit V., summā telum librabat ab aure V., quod (sc. iaculum) dextera librat dum mea O.; librare cursum in aëre O. leteti po zraku, medium Daedalus librans iter Sen. tr. leteč po … , ita libraverat corpus, ut se pedibus exciperet Cu.; se librare kolebati, loviti ravnotežje, zibati se, plavati (po zraku), leteti, letati: his (lapillis apes) sese per inania nubila librant V., haliaetus … librans ex alto sese Plin. spuščajoč se; med.: per nubes aquila … librata volatu Sil. plavajoč po … ; pesn.: corpus in herba l. O. sesti v travo.
c) vreči (metati), (za)lučati, (za)degati, zagnati (zaganjati): glans, sed librata cum sederit L., durosque reductā libravit dextrā media inter cornua caestūs V. — Od tod adj. pt. pf. lībrātus 3

1. vodoraven, ravnotežen, ravnovesen, neprevesen: aqua, planities Vitr.

2. s silo zavihten, zalučan, zadegan, vržen, zagnan, zamahnjen: dextra libratus ab aure … malleus O., pondere ipso libratior superne ex onerariis ictus erat L., ingerunt desuper Othoniani pila librato magis et certo ictu adversus temere subeuntis cohortis Germanorum T. Adv. lībrātē preudarno, s preudarkom, pretehtano: l. Aeneas … Cereris templum … elegit Serv.

pad|ec² moški spol (-ca …) (strmec) das Gefälle, die Neigung; die Gefällstrecke
koristni padec Nutzgefälle

vzpon¹ [ô] moški spol (-a …) der Aufstieg (ponovni Wiederaufstieg), das Aufsteigen, das Steigen; terena: der Anstieg, (padec, strmec) das Gefälle; figurativno (razcvet, razmah) der Aufschwung, die Hochblüte
kot vzpona der Steigungswinkel
vzponi in padci življenja figurativno die Höhen und Tiefen des Lebens
v vzponu steigend
biti v vzponu steigen, ansteigen, samo figurativno aufstreben