Franja

strésati, strésti sacudir; agitar ; fam zarandear ; teh vibrar

stresti se temblar, trepidar, tiritar; vibrar
stresti koga iz spanja despertar a alg sacudiéndole
stresati svojo slabo voljo na koga descargar su mal humor sobre alg
pred uporabo stresti! ¡agítese antes de usarlo!

strest|i [é] (-em) stresati

1. durchschütteln, durchrütteln; obleko ipd.: ausschütteln; zemljo, tla: erschüttern; medicina človeka - mrzlica: durchfrösteln

2. v posodo, iz posode ipd.: schütten, füllen, einfüllen, ven: ausschütten, auskippen, iz vreče: aussacken, iz prekucnika: auskippen, abkippen
figurativno stresti iz rokava aus dem Ärmel schütteln
stresti jezo/nejevoljo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen an
stresti si z duše (etwas) vom Herzen haben

strésti strésēm (se) stresti: stresti drvo, jaram sa sebe, koga s vrata; stresti se od hladnoće, od straha

strésti to shake

strésti se to shake, to tremble, to shudder, to shiver; to thrill; to vibrate
strésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
strésti koga za lase to pull someone by his hair
strésti komu roko to shake someone by the hand
strese me, če (samo) pomislim na to I shudder to think of it
strese me, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him
hiša se je stresla od eksplozije the house shook with the explosion
strésti se od groze to shudder with horror
strésti se ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo to tremble to think what might have happened

strésti (strésem) perf. glej stresati | stresti

strésti stresem
I.
1. stresti: stresti prijatelju roko
2. stresti, otresti: stresti jarem okupacije s sebe; stresti sneg s čevljev
3. stresti: mraz me je stresel
4. otresti: stresti jezo nad kom
otresti se nad kim
5. drmnuti, povući: stresti koga za lase; veter je stresel drevo, okno
6. zavrtjeti (-teti), stresti: stresti z glavo v nejevolji
zavrtjeti glavom negodujući
II. stresti se stresti se, izdrhtati: zemlja se je stresla; telo se je streslo

strésti stresem istresti: stresti odgovor iz rokava, koga iz hlač

strésti strésem dov., стрі́пати -паю док., струси́ти струшу́ док., струсну́ти -ну́ док.

strésti -sem dov.
1. a scutura
2. a clătina, a zgudui; a zdruncina
3. a risipi

stresti koga iz hlač frazem
(premagati koga; pretepsti koga) ▸ kiráz a nadrágjából
Ruski prvak je gostoval v Leverkusnu in kar s 4 : 1 iz hlač stresel moštvo Bayerja. ▸ Az orosz bajnok a Leverkusennél vendégszerepelt, és a Bayer csapatát 4:1-gyel rázta ki a nadrágjából.
Namesto da bi ga stresli iz hlač zaradi neposlušnosti, so poklicali policiste, ki so si vse do potankosti pribeležili. ▸ Ahelyett, hogy az engedetlensége miatt kirázták volna a nadrágjából, rendőröket hívtak, akik mindent részletesen feljegyeztek.

strest|i se [é] (-em se) tresti se človek: erschauern, schaudern, aufschaudern; tla: erzittern, beben

strésti se strésem se dov., затруси́тися -шу́ся док., здригну́тися -ну́ся док.

aufklopfen potrkati po, das Bettzeug: stresti, eine [Nuß] Nuss: streti

aufrütteln

1. stresti, pretresti

2. aus Träumereien: zdramiti, predramiti, vreči iz (sanj)

auskippen stresti, Flüssigkeiten: zliti

ausschütteln pretresti, eine Decke usw.: stresti

ausschütten

1. eine Flüssigkeit: zliti, izliti (iz), Getreide usw.: stresti, iztresti, (leeren) izprazniti Wasser aus einer Vase (verschütten) politi

2. Gewinne, Hilfe: deliti, razdeliti, (auszahlen) izplačevati, izplačati; Geschenke über jemanden: zasuti (koga) z darili

3. Medizin Hormone ins Blut: izločati sein Herz ausschütten oljašati si srce, zaupati se (komu); sich vor Lachen ausschütten zvijati se od smeha

ausschwenken

1. im Wasser: oplakniti (v vodi, z vodo)

2. (ausschütteln) stresti

3. zasukati, sukati, obračati, obrniti (intransitiv se)

4. Fahrzeug: zaviti, zapeljati na levo

cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.

coagitō -āre zmikastiti, stres(a)ti: Marc., Vulg.