Franja

stružen (-a, -o) gedreht, gedrechselt; Dreh- (del der Drehteil), Drechsel-
stružen izdelek die Drechselei
struženi izdelki Drechslerwaren množina

strúžen (-a -o) adj. raschiato; piallato; tornito

strúžen (-žna -o) adj. di, per raschiatura; per piallatura; per tornitura

strúžen -žna -o tokarski: -i nož; -o dleto

tornātilis -e (tornāre) (o)stružen: crater Vulg., Ambr.; metaf. kakor (o)stružen (= lepo okrogel): manus Vulg.

turned [tə:nd] pridevnik
obrnjen; (o)stružen; oblikovan; upognjen

точёный stružen; brušen; (pren.) pravilen, kot izklesan

Drechselei, die, struženje; Erzeugnis: stružen izdelek

Drehteil, der, stružen del/kos

teres -etis, abl. -etī (terere; pravzaprav „otrt“, „ostrugan“)

1. (za)sukan, gladko okrogel, podolgovato (podolgasto) okrogel, okroglast, okrogličast, ovalen, valjast, óblast: virga, fusus O., stipites C., hastile, mucro V., oliva (palica iz divje oljke) V., lapilli O., gemma V. (valjasto) (iz)brušen dragulj; occ.
a) sploh okrogel: gutta, orbis Aus.
b) kodrast: coma Varr. ap. Non.
c) gladek: filum Plin.
d) trdno (za)sukan, trdno (z)vit, trdno (s)pleten: habenae V., zona O., plagae H., mitra Cl.

2. metaf.
a) (o udih) kakor stružen (strugan), gládek (gladák), zakrožen, vitek, mesnat, čvrst, mišičast: cervix V., Lucr., collum O., sura H., digiti O., membra Suet., crura Porph., puer H.; od tod: (sc. Stoicus) sapiens in se ipso teres atque rotundus H. v vseh pogledih (na vse strani) uglajen.
b) zakrožen, izoblikovan, dovršen, okusen: oratio Ci., aures Ci. tenkoslušna, pretanjena, s prefinjenim posluhom (okusom), Ciceroni mollius teretiusque visum (sc. est) … fretu scribere quam freto Gell.; subst.: scita et teretia Critolaus (sc. dicebat) Gell. Kritolajev govor je bil umetniško dovršen in zaokrožen.