Franja

strel|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. der Blitz; udar: der Blitzeinschlag, Blitzschlag
strela udari der Blitz schlägt ein
nevarnost strele die Blitzgefahr
poškodbe zaradi strele der Blitzschaden
zaščita pred strelo der Blitzschutz
figurativno kot strela z jasnega wie der Blitz aus dem heiteren Himmel
kot od strele zadet figurativno wie von Donner gerührt
gromska strela! Donnerwetter!

strel|a² [é] ženski spol (-e …)
kamena strela der Bergkristall

strel|a³ [é] ženski spol (-e …) pri konjskem kopitu: der Strahl

stréla thunderbolt, flash of lightning, lightning; (udarec) a stroke of lightning

stréla z jasnega neba a bolt from the blue
kot od stréle zadet thunderstruck, dumbfounded
biti zadet od stréle to be struck by lightning
kot stréla zadeti to strike like a thunderbolt
zadeti kot stréla z jasnega to hit (someone) like a bolt from the blue
novica je bila zame kot stréla z jasnega the news came to me like a bolt from the blue
stréla je udarila v drevo a tree was struck by lightning
kot stréla hiter quick as lightning
kot stréla je šinil proč he was off like a shot
kot stréla hitro (figurativno) like (greased) lightning
priti kot stréla z jasnega to appear suddenly out of the blue, to come all of a sudden
gromska strél! well I'll be blowed!

stréla foudre ženski spol , coup moški spol de foudre, coup de tonnerre

kamena strela (mineralogija) cristal moški spol de roche
vodena strela coup de tonnerre, coup de foudre qui porte à froid
kakor strela z jasnega (neba) comme un coup de foudre (ali de tonnerre) dans un ciel bleu
strela je udarila v drevo la foudre éclata (ali tomba) sur un arbre
strela ga je zadela il a été frappé par la foudre, il a été foudroyé (tudi figurativno)
gromska strela! mille tonnerres!, tonnerre de Dieu!, tonnerre de Brest!

stréla (-e) f

1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
hiter kot strela veloce come un fulmine
priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

2. pren. uomo malvagio, perfido

3. inter.
gromska strela! tuoni e fulmini!
da bi ga strela! gli venisse un colpo!
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
min. kamena strela cristallo di rocca
vet. kopitna strela quarto

stréla ž
1. munja, grom: vodena, ognjena strela; strela je udarila v drevo
grom je udario u drvo; strela z jasnega neba
grom iz vedra neba; da bi te gromska strela
da te đavo nosi, grom te ubio
2. kamena strela gorski kristal, biljur, kristalno staklo
3. dio, deo krovne konstrukcije
4. stup, stub u preši, u tijesku, u muljači

stréla rayo m

od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos!

stréla -e ž., стріла́ -и́ ж., бли́скавка -и ж.

stréla -e ž fulger

стрела f

1. strelica, puščica; strela;
лететь стрелой leteti kot strela;

2. (bot.) mladika, poganjek

gromska strela! [ô] Donnerwetter!

Blitz, der, (-es, -e) blisk, (Blitzschlag) strela; fotografisch: bliskovka; der Blitz schlägt ein trešči, strela udari; wie der Blitz aus dem heiteren Himmel kot strela z jasnega

Blitzeinschlag, der, strela

Blitzschlag, der, strela, udar strele

bolt¹ [boult] samostalnik
zapah; sornik; puščica, strela; beg; snop, sveženj; bala tkanine (30 yardov); vijak z matico

behind bolt and bar za zapahi, v ječi
a bolt from the blue strela z jasnega
to do a bolt zbežati, popihati jo
to make a bolt for planiti kam
to shoot one's bolt potruditi se kar se da

centella ženski spol iskra; blisk, strela; duh, srce

ser (vivo como) una centella biti zelo živ(ahen)
de pequeña centella gran hoguera majhna iskra, velik požar

flamma -ae, f (nam. flāma iz *flag(s)mā: flagrāre)

1. plamen, ogenj: illa fl. divinitus extitisse videtur, quae deleret Iovis templum Ci., fl. solis Lucr., sonitu flammae excitatus N., alimenta flammae O., semina flammae O. gorljive, vnetljive snovi, flammā torreri C. flammā cremari V., flammis conflagrare L., flamma corripi L. ali flammis corripi O. (v sl. bolje act.: ogenj objame koga), flammā ferroque absumi L. z ognjem in mečem, vidit … flammis Asiam ferroque cadentem Iuv., rapuit in fomite flammam V. ujel je, flammam opprimere Ci. ali comprescere O., flammam accendere, exsuscitare O. ali excitare Cu., flammam alere O., Q., flammas concipere C., O. vneti se, rapax fl. Sen. tr.; preg.: flamma est fumo proxima Pl. = za neškodljivim začetkom pride pogosto najhujši konec, e flammā petere cibum Ter. iskati si hrano v ognju (v smeteh); kot gr. ἀδύνατον (kaj nemogočega): prius undis flamma (sc. misceatur) Poeta ap. Ci. prej se bo ogenj pomešal z vodo, unda dabit flammas O. ogenj bo buknil iz vode (prim.: flamma fluminibus creari non solita est Lucr.).

2. occ.
a) živ ogorek, plamenica, glavnja: qui P. Lentulo flammam de manibus extorsimus Ci., flammam media ipsa tenebat ingentem V., flammas ad culmina iactant V., in ora viri condidit … flammas O.
b) blisk, strela: trifida fl. O., vindice flammā evertit tecta O., deum genitor rutilas per nubila flammas spargit O.; plameneče zvezde: inter flammas Ci., flammarum tractus V. zvezdni utrinki, polo fixae flammae O.
c) vročina: ora facit rapidae patientia flamae O., temperiemque dedit mixtā cum frigore flammā O.
č) blesk, lesk, svetloba, svit, žar: solis V., flammas minans ensis V. meč, ki se preteč (= strašno) leskeče, galeam flammasque vomens V., a vertice flamma funditur V. žar se izliva, stant lumina flammā V. se bliskajo, se svetijo, rubrā suffusus lumina flammā O., fl. purpurae Plin., poli Val. Fl., radiorum Amm.

3. metaf.
a) plamen, ogenj, žar, gorečnost: belli Ci. ep., vis et quasi flamma oratoris Ci., fl. amoris Ci., in invidiae flammā esse Ci. biti hudo sovražen, scilicet … eam flammam egregiis viris in pectore crescere S. ta silni nagon, animus percepit pectore flammam V. ljubosumnost, ultrix fl. V. maščevalnost, fl. gulae O. žgoča lakota, flammaeque latentis indicium rubor est O. hude vročice; occ. ogenj ljubezni, žar ljubezni, goreča ljubezen: subdita flamma medullis V., flamma per medullas errare visa est O., adsumere flammas, spirare pectore flammas O., in flammas abire O., flammas moveoque feroque O., obscenae procul hinc discedite flammae O., fervida fl. O., flammas concipere Cat. v ljubezni vzplamteti, removere pectore flammas Val. Fl., saevae trahitur dulcedine flammae Val. Fl.; meton. ljubica: digne puer meliore flammā H.
b) poguba, skrajna nevarnost: eriperet ex hac flamma stirpem suam Ci., patriam ex foedissima flamma eripere Ci., templum ex duorum bellorum flamma ferroque servatum Ci., se flammā eripere Ci. obsodbi uiti; meton. kdor pogublja, uničevalec: si illa flamma rei publ. suum tribunatum defenderit Ci. — Kot nom. propr. Flamma -ae, m Flama (Plamen), rimski priimek: T.

Opomba: Star. gen. sg. flammāī: Lucr.

folgore m blisk, strela

foudre [fudr] féminin

1. blisk, strela

2. masculin sod

comme la foudre, avec la rapidité de la foudre bliskovito
les foudres de l'Eglise izobčenje iz Cerkve
coup masculin de foudre strela, figuré ljubezen na prvi pogled
il a eu le coup de foudre to je bila zanj ljubezen na prvi pogled
la foudre éclate, tombe sur un arbre strela udari v drevo
il a été frappé par la foudre strela je udarila vanj
(masculin) un foudre de guerre, d'éloquence velik vojskovodja, velik govornik