Franja

stopa|ti¹ [ó] (-m) stopiti treten (v ospredje in den Vordergrund treten, v ozadje in den Hintergrund treten); po poti: (einen Weg) beschreiten

stopa|ti² [ó] (-m) avto: anhalten; čas: stoppen

stopa|ti³ [ó] (-m) v stopi: stampfen

stópati to tread, to march; to step; (meriti čas) to clock

stópati po sobi gor in dol to pace up and down the room
dirkalni avto so stopali 120 milj na uro the (racing) car has been timed (ali clocked) at 120 miles an hour

stópati marcher, faire des pas

rahlo stopati marcher doucement (ali à pas feutrés)
trdno stopati marcher d'un pas ferme (ali assuré); (z merilno uro) chronométrer

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

stópati² (-am) imperf. pestare (il miglio, il granturco)

stópati³ (-am) imperf. (štopati) cronometrare

stópati -am
1. stupati, koračati: trdo, težko stopati na ves podplat; po prstih stopati kakor po jajcih
2. stupati, uključivati se, ulaziti: po vojni so ženske trumoma stopale v službo
3. gaziti: stopati komu na prste, na pete
4. udarati: kri mu stopa v lice
5. povlačiti se: stopati v ozadje
6. stupati, gaziti, nogama pritiskivati na pedale: gladko stopati na podnožke pri statvah

stópati -am
1. obrađivati u stupi, stupati, tucati u stupi: stopati lan, konopljo
2. tucati, ljuštiti u stupi, stupati: stopati ječmen, proso, ajdo

stópati -am (engl. stop)
1. stopericom, štopericom mjeriti (mer-) vrijeme, vreme
2. stopirati, zaustaviti, zaustavljati: stopati promet, avtomobile

stópati¹ andar; caminar; dar paso; marchar

stopati hitreje acelerar (ali alargar) el paso
slovesno stopati marchar con solemnidad
trdno stopati andar con paso firme

stópati² (z merilno uro) cronometrar

stópati -am nedov., ступа́ти -па́ю недок.

stópati -am nedov.
1. a păşi, a merge, a umbla
2. a pune piciorul, a câlca
□ stopati na/v a urca
3. a intra

ambulō -āre -āvī -ātum

1. iti, hoditi, potovati (naspr. cubare, sedere, stare): ambula cito Pl. hitro stopaj, defessus sum ambulando Ter. upehan sem od hoje sem in tja (od tekanja okrog), bene ambula(to)! Pl., Ter. srečno hodi! srečno pot! bene ambulasti? ali ambulatum est? Pl. ali je bila pot srečna? ali si se srečno vrnil? toda: ergo ambula! Pl. torej proč s teboj! poberi se torej! si recte ambulaverit Ci. če se je podvizal, če je pohitel, ante noctem cum facibus amb. H.; šalj.: ambulare in ius Pl., Ter. k sodišču potovati = tožit iti, tožiti; (o govorniku) na odru prestopati se: Q.; o vojakih: stopati, korakati, marširati: eodem modo autem Caesar ambulat Ci. ep. prav tako pa maršira Cezar, prav taki pa so Cezarjevi pohodi, educi ambulatum Veg. oditi (odhajati) na vojaško izučevanje (urjenje); brezos.: sedetur, ambulatur Varr., cum sedeatur, ambuletur Gell. Z acc. = kaj prehoditi (prehajati), prepotovati: libera perpetuas ambulat illa (Pax) vias O., cum (Xerxes) tantis classibus tantisque... copiis... maria ambulavisset, terram navigasset Ci. ko je morje prekoračil, kopno prejadral (nekateri pišejo mari... terrā), ambulare vias difficiles Aug.; pren.: totum caelum oculis Tert. pregled(ov)ati; z acc. extensions: triduo septingenta milia passuum ambulare Ci.; v pass. z nom.: si statim bina stadia ambulentur Plin.; pren. (o stvareh): mare aut amnis, qua naves ambulant Ca. plovejo sem in tja, Nilus immenso longitudinis spatio ambulans Plin. tekoč, nos offendimur (sloveni aktivno!) ambulante cena Mart. tako rekoč potujoča pojedina (pri kateri se sicer jedi prinašajo, pa takoj tudi odnašajo), fides male ambulans Petr. nič kaj trdna; posebno preiti (prehajati) od drugega do (na) drugega: caput (legis) translatum per omnes leges ambulavit Plin., emptio ambulat per plures personas Icti.; abs.: ambulat cum domino bonorum possessio Icti.

2. mogočno (oblastno) hoditi (korakati), moško se nositi: ita subnixi ambulant Ci., licet superbus ambules pecuniā H., Malt(h)inus tunicis demissis ambulat H.

3. sprehoditi (sprehajati) se, na sprehod iti: abiit ambulatum Pl. (od)šel je na sprehod, satis iam ambulatum est Ci., ambulare in agro, in litore, cum aliquo in sole, usque ad vesperum Ci., pedibus per urbem Suet. peš hoditi, alienis pedibus ambulamus Plin. sprehajamo se s tujimi nogami = dajemo se nositi v nosilnicah; postopati, pohajati: Ca., Varr., demiror, ubi nunc ambulet Messenio Pl.

auftreten^*

1. auf der Bühne, als Kläger, Redner, [selbstbewußt] selbstbewusst: nastopiti, nastopati

2. (vorkommen, aufkommen) nastajati, nastati, pojaviti se, pojavljati se; prihajati (... tritt auf prihaja do ...); Biologie (vertreten sein) biti zastopan, nahajati se, nastopati

3. mit dem Fuß: stopati, stopiti

baetō, slabše bētō, -ere korakati, stopati, hoditi: Pac. et Varr. ap. Non. — Soobl. bītō -ere: Pl., Luc.

călcá cálc vi./vt.

1. hoditi, pohoditi

2. stopati, stopiti

3. prestopiti

4. likati, zlikati

calcō -āre -āvī -ātum (calx1)

1. s peto ali s celo nogo kaj teptati, stopiti (stopati) na kaj, gaziti: Col., Mart., Iuv., Suet., Vulg., viscera, viperam, hydrum O., mixtaque cruor calcatur arena V., ut pede ac vestigio (podplat) Caesaris calcaretur, orabat T.

2. occ.
a) nastopiti, iti kam, stopiti kam, stopati (hoditi) po čem: Petr., Sen. ph., calcanda semel via leti H., durum calcavimus aequor (led) O., calcati Iove luci Sil. gaji, v katerih prebiva Jupiter.
b) (po)gaziti, pohoditi, (po)tlačiti, (po)teptati: Col., huc ager ille malus calcetur V., uvas calcare Ca., Varr., O., Plin., Vulg. grozdje tlačiti, mastiti.
c) rastiti, jarčiti (o petelinu): Col.

3. pren. teptati = zaničevati, prezirati, zasmehovati, v nič devati: Sen. rh., Sen. ph., Stat., Cl., domitum amorem pedibus c. O., domi victa libertas nostra hic quoque in foro obteritur et calcatur L., insultet rogis, calcet et ossa mea Pr., ut, quae refutare non possumus, quasi fastidiendo calcemus Q., c. gentem Iust.