Franja

stiska|ti¹ (-m) stisniti

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen; pest (die Hand/Faust) ballen; krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stiskati grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen

4. v kaj: (tlačiti) einzwängen

5. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stiskati grozdje za vino: keltern
stiskati olje Öl ziehen
|
figurativno stiskati srce komu (jemandem) das Herz schwer machen

stiska|ti² (-m) (skopariti) knausern, knickern

stiska|ti³ (-m) tiskati fertig drucken

stískati stîskām, stȋšćēm, stîštēm (se) stiskati (se): poče od muke stiskati zube; stiskati komu ruku

stískati to press, to press hard, to compress; to squeeze

stískati grozdje to press grapes
stískati citrono to squeeze a citron
stískati koga k sebi to fold someone in one's arms
stískati z denarjem to be niggardly (ali stingy), to pinch
stískati si roke to shake hands
stískati se (drenjati se) to crowd, to press

stískati presser, serrer, comprimer, étreindre ; (grozdje, sadje) pressurer, exprimer, écraser ; figurativno (dolžnika…) presser, poursuivre, talonner, harceler, opprimer ; (skopariti) lésiner sur quelque chose, être avare (ali avaricieux) de quelque chose, compter ses sous

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stískati² (-am) perf. finire di stampare

stískati -am
1. prešati, muljati, cijediti, cediti, iscjeđivati (-ce-), tiještiti: stiskati grozdje, mošt, seno
2. stiskati, stezati: kaj stiskaš v roki; stiskati si roke pri slovesu
rukovati se na rastanku; stiskati zobe; strah ji stiska grlo; stiskati se k materi
stiskati, tiskati se k majci
3. tlačiti, ugnjetavati: stiskati narod, ljudstvo
4. cicijašiti, škrtariti: stiskati denar, na škodo podjetja
5. tam se dolina začne stiskati tamo počne dolina da se sužava

stískati -am dotiskati, doštampati: knjigo so stiskali v treh mesecih

stískati apretar; comprimir; oprimir (tudi fig) ; fig tacañear, cicatear, escatimar

stiskati zobe apretar los dientes
srce se mu je stiskalo se le oprimía el corazón

stískati -am nedov., стиска́ти -ка́ю недок., пресува́ти -су́ю недок., дави́ти давлю́ недок., зда́влювати -люю недок., стуля́ти -ля́ю недок., зці́плювати -люю недок., жа́ти жму недок., спира́ти -ра́ю недок., зду́шувати -шую недок.

stískati -am (se) nedov.
1. a (se) strânge
2. a presa, a comprima
3. a stoarce
4. a (se) înghesui
5. a (se) restrânge
6. a (se) strivi

стиска́ти -ка́ю недок., stískati -am nedov.

stiska|ti se (-m se) stisniti se zaljubljenci: knutschen, schmusen; v majhnem prostoru, premajhnem stanovanju: zusammengepfercht sein

stískati se -am se nedov., спира́тися -ра́юся недок.

abdrücken stiskati, stisniti; (wegdrücken) odrivati, odriniti, odmikati, odmakniti; ein Gewehr: sprožiti; eine Form: odtisniti, narediti odtis; eine Ader: narediti kompresijo; eine Gasleitung: narediti tlačni preizkus

abpressen stisniti, stiskati, iztisniti iz/v, potisniti iz/v; figurativ Angst [preßt] presst jemandem etwas ab strah mu stiska (srce ipd.)

accalcare

A) v. tr. (pres. accalco) nagnesti, stiskati, natlačiti

B) ➞ accalcarsi v. rifl. (pres. mi accalco) gnesti se

afflīctō (adflīctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. afflīgere, adflīgere)

1. udarjati, biti ob (na) kaj, refl. se adflīctāre = biti se, tolči se na prsi (v znak žalosti): mulieres... adflictare sese, manus supplices ad caelum tendere S., (Piso)... semet adflictando... seditionem coeptabat T.; occ. (z udarjanjem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: naves tempestas afflictabat C., quod rursus minuente aestu naves in vadis afflictarentur C., ut tempestate adversa vehementique vento ita afflictaretur Auct. b. Hisp.

2. pren. koga zdelati, tlačiti, stiskati, zatirati, mučiti, (o nesrečah) zadeti: vulneribus equites equosque T., Italiam luxuriā saevitiāque T., ne XIV legio... adflictaret Batavos T.; večinoma pass.: adflictantur coloniae Ci., turpius adflictatur res publ. Ci., gravius atque atrocius quam bello adflictari T., morbo adflictari Ci., L., T., Suet., foedo adflictari amore Lucr.; refl. in med. delati si težave in skrbi, giniti, propadati, žalostiti se: adflicter miser Pl., ne te adflictes Ter., cum Alcibiades se adflictaret Ci., adflictari lamentarique Ci.