Franja

steka|ti se [é] (-m se) vode: zusammenfließen, zusammenlaufen; [ineinandermünden] ineinander münden
stekati se v einmünden in, einfließen in
figurativno dogodki ipd.: zusammentreffen

stékati se to flow together

stékati se v to flow into, to run (ali to fall) into

stékati se (-am se) imperf. refl.

1. confluire (fiumi); defluire

2. convergere (vie)

3. pren. affluire, dirigersi, riversarsi (di folla)

4. knjiž. concorrere; mat. concorrere

stékati se -am se
1. slijevati se, slivati se: voda se steka s strehe; obe reki se stekata pod Beogradom
2. stjecati, sticati se: pot se steka na magistralno cesto; vse poti se stekajo v središču dežele
3. slijegati se, slegati se: ljudstvo se steka z vseh strani
narod se sleže sa svih strana

stékati se (vodé) confluir ; (ljudje) concurrir (ali acudir) en masa

stékati se -a se nedov., v 3. os., збіга́тися -га́ється недок.

stékati se -am se nedov. a se uni; a se aduna

affluire v. intr. (pres. affluisco)

1. pritekati, dotekati:
il fiume affluisce al mare reka priteka v morje
i prodotti agricoli affluiscono dalle campagne alle città kmetijski pridelki dotekajo s podeželja v mesto

2. pren. zbrati se, stekati se:
il pubblico affluì numeroso allo spettacolo občinstvo se je v velikem številu zbralo na predstavi

commeō -āre -āvī -ātum shajati se, stekati se, odhajati in prihajati, potovati, (sem ter tja) hoditi, iti svojo pot, zahajati,

1. o bitjih
a) (o ljudeh): Pl., Ter., Plin. iun. idr., insula Delos, quo omnes undique cum mercibus atque oneribus commeabant Ci. kamor so prihajali, ad eos mercatores commeant C., illa via, quā omnes commeabant N., legatos commeare ultro citroque L., inter Veios Romamque nuntios commeare L., c. per hunc pontem ultro citroque Suet., c. invicem T.; v pass. brezos.: ut eā (viā) publice iretur, commearetur Ulp. (Dig.).
b) (o živalih): Varr., Iust., thynnis non commeantibus Plin., per maria terrasque c. Plin. (o pticah selivkah), in alienos fines non c. Plin. (o jelenih).
c) pren. (o poosebljenih abstr. pojmih): cuius in hortos … libidines omnium commearent Ci.

2. o stvareh
a) (o ladjah in vozovih) (do)pluti, križariti po morju, voziti (se): Suet., navis, quae ad ea furta, quae reliquisses, commearet Ci. ki bi dospela do … , quadrigae inter se concurrentes sine periculo commeare dicuntur Cu. da se morejo druga ob drugi mimo voziti, libero mari c. Cu.
b) (o bojnih napravah): nam illaec catapultae ad me crebro commeant Pl.
c) (o vodovodu): per quorum praedia ductus (aquae) commeat Cod. Th. teče.
č) (o svetovih, nebesnih telesih) premikati se, gibati se: sursum deorsum Ci., ultro citroque Plin.; pren.: animum esse per naturam rerum omnem intentum et commeantem Ci.
d) (o rastlinah): in alienas terras non c. Plin. ne dati se presaditi.
e) (o pismih in dogovorih) prihajati: crebro illius litterae ab aliis ad nos commeant Ci. ep., posse eodem Flacco internuntio sermones commeare T. s posredovanjem … se morejo dogovori sem ter tja nositi.
f) (o dihanju, glasu) prihajati in izhajati (odhajati): eadem (anima) commeabat recens assidue Plin., hanc (gulam) per vices operit, cum spiritus tantum ac vox commeat Plin., per alteram autem fistulam … spiritum a summo ore in pulmonem … commeare Gell.
g) (o duši) preseliti (preseljevati) se: animas de corporibus in aliorum animalium corpora commeare Lact., animas in alia nova corpora saepius commeare Min.

concorrere^* v. intr. (pres. concorro)

1. knjižno stekati se, zbirati se

2. mat. stekati se, konvergirati

3. sodelovati, prispevati:
concorrere a una spesa prispevati k stroškom

4. potegovati se (za), konkurirati (za):
concorrere a un impiego potegovati se za delovno mesto

5. redko soglašati:
concorrere in un'opinione soglašati z mnenjem

concursō -āre (frequ. glag. concurrere)

1. stekati se: semina … quam in his intervallis tuditantia possint concursare Lucr.; occ. voj. napadati, naskakovati (se), bosti se, kresati se: Celtiberis in proelio concursare mos est L., montani latrocinii more concursabant modo in primum, modo in novissimum agmen L., inter saxa rupesque c. L.

2. (okrog) tekati, letati, begati, bezljati, potikati se, pohajati, potepati se: armati dies noctesque concursabant Ci., auditum est lenonem … concursare circum tabernas Ci., tum demum Titurius … trepidare et concursare C., pedibus c. circum milites Hirt., toto foro c. L., coqui inter tot ignes concursantes Sen. ph., aquaticae aves concursantes Plin.; (o stvareh): concursantes undae Acc. fr. sem ter tja valeči se, nunc hic nunc illuc abrupti nubibus ignes concursant Lucr., stella concursans Plin.; trans. z acc. rei: cum … omnes fere domos omnium concursent Ci. od hiše do hiše; occ. (okrog) hoditi, potovati, obhajati, obiskovati (poseb. o rimskih oblastnikih v provincah): tum, … cum concursant ceteri praetores Ci., quo tempore ceteri praetores obire provinciam et concursare consuerunt Ci., Caesar … in iis administrandis rebus quam maxime concursari iubet C.

confluer [kɔ̃flüe] verbe intransitif stekati se, zlivati se; priteči, vreti skupaj

la Save conflue avec le Danube Sava se izteka v Donavo

confluir [-uy-] stekati se, združiti se, skupaj vreti

confluire v. intr. (pres. confluisco) stekati se; priteči, pritekati; združiti, združevati se

conglobō -āre -āvī -ātum (cum in globus)

1. skepiti (skepljati), okrogliti, zaokrožiti (zaokroževati), večinoma v pt. pf.: Varr., Lucr., Plin., Ap., mare … conglobatur undique aequabiliter Ci., figura conglobata, terra undique conglobata, astra nixu suo conglobata Ci.; pren.: maxime definitiones valent conglobatae Ci.

2. occ. (večinoma voj.) zgrniti (zgrinjati), skrdeliti (skrdeljati), zb(i)rati: catervatim, uti quoque fors conglobaverat S., fors conglobat L.; večinoma refl. se conglobare in med. conglobari zgrniti (zgrinjati) se, skrdeliti (skrdeljevati) se, nagnesti se, stekati se, zb(i)rati se: neque se conglobandi datur spatium L., multis itineribus dissipati cum se in unum conglobassent L., pulsi et fugā conglobati L., multitudo in unum metu conglobata L., conglobatae beluae (sloni) L., conglobatur promiscua multitudo T., conglobata inter se pars contionis T.; kam? in ultimam castrorum partem conglobantur L., eos … fortuna similis conglobaverat Agathyrnam L.; prolept.: hos in testudinem conglobatos subruendo vallo inducit T.; kje? templum, in quo se miles conglobaverat T.

converger [kɔ̃vɛrže] verbe intransitif stekati se, primikati se k isti točki; figuré biti soroden, podoben; koncentrirati se (sur na), skupno stremeti (vers k)

point masculin où convergent plusieurs routes točka, v katero se steka več cest

convērgere^* v. intr. (pres. convērgo)

1. stekati se, približevati se

2. mat. konvergirati

3. biti usmerjen (v), težiti (k):
gli sguardi dei presenti convergevano su di lui pogledi navzočih so bili uprti vanj
tutti i nostri sforzi convergono verso un unico obiettivo vsi naši napori so usmerjeni k enemu samemu cilju

defluire v. intr. (pres. defluisco)

1. odteči, odtekati

2. pren. odtekati; stekati se; valiti se:
la folla defluiva dallo stadio množica se je valila s štadiona
capitali che defluiscono all'estero kapital, ki odteka v tujino

herbeiströmen pritekati; Menschen: valiti se, stekati se

ineinandermünden, ineinander münden zlivati se, stekati se