Franja

stežaj:
na stežaj angelweit, sperrangelweit

stežáj (vrat) door-hinge

na stežáj odpreti to throw open
z na stežáj odprtimi okni (vrati) with the windows (with the door) thrown open

stežáj ouverture ženski spol (d'un arc)

na stežaj tout grand ouvert, béant
usta odpreti na stežaj ouvrir la bouche toute grande
vrata so bila odprta na stežaj la porte était (toute) grande ouverte

stežáj (-a) m
odpreti na stežaj spalancare

stežáj m: vrata so na stežaj odprta
vrata su širom otvorena

stežáj

na stežaj de par en par
vrata so na stežaj odprta la puerta está (abierta) de par en par

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

gond [gɔ̃] masculin tečaj, stožer, stežaj (pri vratih); (familier)

hors des gonds ves iz sebe, besen, razdražen
mettre, jeter, faire sortir quelqu'un hors des gonds spraviti koga iz ravnotežja, razdražiti koga
sortir de ses gonds (figuré) vzkipeti, pobesneti, figuré eksplodirati

angelweit na stežaj

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

jâpom prisl. na stežaj: japom otvorena vrata

odjápiti òdjāpīm
I. na stežaj odpreti: odjapiti vrata
II. odjapiti se razgaliti se

odváliti òdvalīm
I.
1. odvaliti: odvaliti kamen sa groba
2. ekspr. udariti, primazati: odvaliti kome 25 batina
3. odsekati: odvaliti pleće sjekirom
II. odvaliti se
1. odvaliti se: odvalio se kamen s planine, sa srca
2. na stežaj se odpreti: odvališe se vrata
3. dial. znova zboleti za isto boleznijo: teško je ozdraviti ako se bolesnik odvali

rasgado razparan; na stežaj odprt; pretkan, zvit

ojos rasgados oči z ozko odprtino

razgláviti ràzglāvīm
1. široko, na stežaj odpreti: razglaviti vilice, usta
2. izpahniti, razpahniti
3. razmajati: razglaviti zub pre vađenja

razglavljívati -glàvljujēm
1. široko, na stežaj odpirati
2. izpahovati, razpahovati
3. razmajevati

razjáziti ràzjāzīm
1. razjeziti, podreti, odpreti jez
2. na stežaj odpreti: razjaziti vrata, kapiju

razváliti ràzvālīm
I.
1. podreti: razvaliti grad
2. vlomiti: razvaliti vrata
3. široko, na stežaj odpreti: razvaliti usta
II. razvaliti se
1. podreti se
2. ekspr. zavaliti se, leči: razvaliti se po zemlji

spalancamento m razpiranje, odpiranje na stežaj

spalancare

A) v. tr. (pres. spalanco) odpreti, odpirati na stežaj; razpreti, razpirati:
spalancare la bocca odpreti usta
spalancare le braccia razprostreti roke
spalancare gli occhi razpreti oči

B) ➞ spalancarsi v. rifl. (pres. mi spalanco) odpreti, odpirati se na stežaj