Franja

stisk|a ženski spol (-e …) die Not (časovna Terminnot, Zeitnot, denarna Geldnot, smrtna Todesnot, stanovanjska Wohnungsnot, z vodo Wassernot), die Notlage, der Notzustand, die Notsituation; (pomanjkanje) die Knappheit, die Verknappung
denarna stiska die Geldklemme
duševna stiska die Seelenqual, Seelenangst
v stiski in Not
družina v stiski die Problemfamilie
klic v duševni stiski die Telefonseelsorge, das Sorgentelefon
krik v smrtni stiski der Todesschrei
laž v stiski die Notlüge
pravica v stiski das Notrecht
rešitev v stiski die Notlösung
ki je v stiski (pomanjkanju) [notleidend] Not leidend
biti v stiski in Not sein, sich in einer Bedrängnis befinden, v časovni: in Druck sein
biti v denarni stiski in in Geldnot sein
biti v stiski za in Verlegenheit sein
(denarni in Geldverlegenheit sein)
priti v stisko in Bedrängnis/Not geraten

stȉska ž
1. gneča: stiska ljudi
2. stiska: doći u -u; novčana stiska

stíska distress; need; pinch, scrape; straits pl; emergency; figurativno hot water

v stíski za denar pogovorno strapped for cash, short of the ready, broke, stony-broke
denarna stíska straitened circumstances pl
v hudi stíski with one's back to the wall
v stíski in an emergency, in a scrape
biti v stíski to be in need, to be in a tough spot
ona je v hudi stíski she is in great distress
je v hudi stíski za denar he is hard pressed for money
v stíski smo s časom we are pressed for time
izvleči se iz stíske to get out of a scrape
spraviti koga v stísko to put someone in a tight spot
v hudi stíski so (pogovorno) they are hard up (ali in a tight spot); they are in hot water
čutiti stísko to feel the pinch
priti v stísko to get into a scrape
pomagati prijatelju iz stíske (figurativno) to help a lame dog over a stile
v stíski spoznaš prijatelja a friend in need is a friend indeed

stíska embarras moški spol , gêne ženski spol , situation fâcheuse (ali embarrassante) , nécessité ženski spol , pénurie ženski spol , détresse ženski spol , indigence ženski spol , dénûment moški spol , misére moški spol

denarna stiska manque moški spol (ali disette ženski spol, pénurie ženski spol) d'argent, embarras d'argent (ali pécuniaire, financier), gêne ženski spol
duševna stiska affliction ženski spol, angoisse ženski spol, tribulation ženski spol
stanovanjska stiska crise ženski spol du logement, manque moški spol (ali pénurie ženski spol) de logements
velika stiska (gneča) presse ženski spol, foule moški spol
biti v stiski être dans l'embarras (ali dans la gêne), se trouver dans le besoin (ali la misére)
pomagati komu iz stiske tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire, familiarno du pétrin)

stíska (-e) f

1. miseria, strettezza, penuria, difficoltà pl.:
živeti v stiski vivere in miseria, nelle strettezze

2. angoscia, affanno, ansia, pena, dolore:
duševna, notranja stiska angoscia

3. penuria, mancanza, scarsità; crisi; bisogno; angustia:
stanovanjska stiska crisi degli alloggi
stiska s prostori mancanza, scarsità di locali; angustia di spazio

stíska ž
1. stiska, gužva: velika stiska na trgu
2. neprilika, nevolja, prpa, škripac: denarna stiska
oskudica u novcu; stiska za živež
oskudica u hrani, oskudica živežnih namirnica; trpeti veliko -o
biti u golemoj nevolji, u škripcu; priti v -o
doći u kritičan položaj
3. stiska: časovna stiska
vremenska stiska

stíska apuro m ; aprieto m ; (gneča) aprieto m , gentío m , apretura f

v stiski en un apuro, en situación apurada
duševna stiska aflicción f, tribulación f
velika stiska (gneča) je tam hay gran gentío allí
stiska za denar penuria f (ali falta f) de dinero, escasez f de dinero (ali de fondos)
denarna stiska dificultad f financiera, fam apuro m de dinero
stanovanjska stiska crisis f (ali escasez f) de viviendas
biti v stiski estar en un apuro
biti v veliki stiski estar muy apurado
pomagati komu iz stiske sacar de un apuro a alg

stíska -e ž., го́ре -я с., біда́ -и́ ж., ли́хо -а с., стражда́ння -я с., скру́та -и ж.

stíska -e ž
1. nevoie
2. impas
3. stare de nelinişte

časovna stiska ženski spol die Zeitnot (tudi šah)
biti v časovni stiski in Zeitnot sein
priti v časovno stisko in Zeitnot geraten

aerumna -ae, f (prim.: Aerumnulas Plautus refert furcillas, quibus religatas sarcinas viatores gerebant... Itaque aerumnae labores operosos significant; sive a Graeco sermone [namreč iz αἰρομένη] deducuntur. Nam αἴρειν Graece, Latine tollere dicitur P. F.) nadloga, težava, bridkost, stiska: advorsam aerumnam ferre Ter., aerumna est agritudo laboriosa Ci., Herculis aerumnae Ci., težavna dela, deformatus arumnis S. od trpljenja, aerumnarum requies S., collecta viatica multis aerumnis H., praesens aerumna, facies aerumnae O.; v pozni lat. = nesreča, poraz (v vojni): Amm.

afflīctiō (adflīctiō) -ōnis, f (afflīgere, adflīgere)

1. sunek, udarec proti čemu, v (na) kaj: afflictiones corporis Aug.

2. pren.
a) stiska, poniž(ev)anje: Cass.
b) potrtost, pobitost, žalost: Vulg., afflictionis irritae supervacua vexatio Sen. ph.

aglomeración ženski spol nakopičenje, grmadenje; gneča, stiska

ahogo moški spol dušenje, težka sapa; tesnoba, stiska

ananghíe f pomanjkanje, stiska

angustia f

1. pomanjkanje, stiska:
angustia di spazio prostorska stiska
angustia di mente duhovna ozkost
trovarsi in angustie biti v denarni stiski

2. tesnoba, skrb, muka:
stava in angustia per l'esito dell'esame skrbelo ga je, kako bo napravil izpit

angustus 3, adv. -ē

1.
a) krajevno: ozek, tesen, ne prostoren, ne prostran (naspr. lātus, laxus, amplus): locus, domus, pontes Ci., aditus C., V., fines C., montes C. blizu skupaj stoječe, via, semita L., iter S., Lucr., mare N., fretum Lucr., aqua O., litus, nodus, pectus V., rima, cellae H., limes Lucan., frames Plin. iun., mensa Sen. tr., amictus Q., sus Plin. drobna, odor rosae Plin. ne (na) daleč dehteč, clavus Vell., Suet. ozek škrlatni rob na tuniki (prim. angusticlāvius), habenae Tib. nategnjeni, sagitta Cels. z ozko konico, hastae angusto et brevi ferro T., semitae angustissimae Ci., fauces portūs angustissimae C., tam anguste scriptum nihil est Ci., anguste sedere Ci. fr., anguste habitare Val. Max., angustius pabulari C. po ožjem prostoru, angustissime Pompeium continere C.; pesn.: intonet angusto pectore Callimachus Pr. ozkoprsno = v kratkih, preprostih stavkih; pogosto subst. angustum -ī, n ožina, ozek prostor, tesnoba: in angusto tendere (taboriti) L., angusta viarum V., T., thermopylarum angusta (= angustiae) Sen. ph., per angustum Lucr., in angusto si est Cels., in angusto laborare Sen. ph.; pren.: aliquid in angustum adducere, deducere, concludere Ci. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), in angustum deducere perturbationes Ci. strasti brzdati, (u)krotiti.
b) pren. časovno: kratek: nox O., dies O., Stat., angusti terminus aevi V., tempus Q.

2. pren.
a) tesen, stesnjen, neznaten, skop, reven, uboren: defensio Ci. ali oratio T. stesnjen, omejen, sensūs Ci. omejeni, res frumentaria C., aquatio Auct. b. Afr., angustam pauperiem pati H. na tesnem živeti, angustae civium domus T. uborno posestvo, res angusta domi Iuv., pectora angusta malis Sil., angustā differentiā Plin. z neznatnim razločkom, tenuis et angusta ingenii vena Q., cum spiritus eius (Demosthenis) esset angustior Ci. ep. ko mu je sapa pohajala, liberalitas angustior Ci. ep., fides angustior C. zmanjšan kredit, frumentum angustius provenerat C., angustius re frumentaria uti C., de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri več, drugi manj, aliis disputationibus abundantius occurrunt, aliis angustius Ci. v bolj skopi meri, angustius apud Graecos valere Ci. le v bolj omejenem (ožjem) smislu.
b) (o govoru) kratek, jedrnat, preprost: angusta atque concisa oratio Ci., angustae et concisae disputationes Ci., anguste dicere, facere Ci.; v slabem pomenu = po vsebini neumen, mučen: minutae angustaeque concertationes Ci., pungunt enim, quasi aculeis, interrogatiunculis angustis Ci.; od tod
c) (o mišljenju, značaju) neumen, ozkosrčen, nizek, nizkoten: consulum mentes angustae magnitudinem tanti imperii capere non poterant C., animi angusti et demissi erat Ci., nihil est tam angusti animi, tam parvi, quam amare divitias Ci., alii minuti et angusti Ci.
č) neprijeten, neugoden, slab, nevaren: res angustae Ci., rebus angustis animosus atque fortis appare H., spes ang. V., Sil., angustior petitio Ci., ea angustiora parietes faciunt Ci., angustius se habere Ci bolj v škripcih biti (pri spornem razpravljanju); pogosto subst. angustum -ī, n stiska, zadrega, sila: in angustum venire Ci. v zadrego priti, res est in angusto C. slabo kaže, in angusto spes est Cels.

apretadura ženski spol stiska, gneča

apretón moški spol močan stisk; gneča; stiska

apretón de mano stisk roke

apretura ženski spol gneča; stiska, sila; ozek prostor

apreturas pl naglica, hitrost