Franja

sram|ovati se (-ujem se) česa sich schämen (einer Sache, für etwas, wegen etwas)

sramováti se to be (ali to feel) ashamed (česa of something)

ni se sramoval reči... he was not ashamed to say
sramujte se! you ought to be ashamed of yourself!

sramováti se (-újem se) imperf. refl. vergognarsi; avere, provare vergogna:
sramovati se zaradi česa vergognarsi di qcs.
sramovati se pred kom vergognarsi di fronte a qcn.

sramováti se -ujem se sramiti se, sramovati se, stidjeti se: sramovati se koga, nečastnega dejanja, v dno duše

sramováti se tener vergüenza, avergonzarse (česa de a/c)

sramuj se! ¡avergüénzate!; debieras avergonzarte

sramováti se -újem se nedov., цура́тися -ра́юся недок., стида́тися -да́юся недок., соро́митися -млюся недок.

sramováti se -mújem se nedov. a se ruşina, a-i fi ruşine

blush¹ [blʌš] neprehodni glagol (at, for, with)
zardevati, sramovati se

to blush like a rose zardeti ko kuhan rak
to blush like a blue (ali black) dog biti nesramen

cȉfrati -ām
I.
1. lišpati
2. zavojkasto pisati, z izbranimi besedami govoriti: šta mi tu cifraš, kaži pravo što želiš
3. hvaliti, povzdigovati koga cifrati koga
II. cifrati se
1. lišpati se: cifra se kao da je gazdinska kći
2. braniti se, pomišljati se, sramovati se: vi se cifrate, a ja vam ne bi mogla odbiti da ste me za tako nešto molili; što da se ciframo tu jedni pred drugima

ērubēscō -ere -rubuī (—) zardevati, (po)rdečiti se: erubuere genae O., saxa roratis erubuisse rosis O.; occ. od sramu zardevati ob čem, zaradi česa, sramovati se česa, bati se česa: Sen. ph., Q., Iuv., Plin. iun., ubi erubuit Ci., adversarium erubuisse, expalluisse Corn., et erubuisse decebat O., vidi te totis erubuisse genis O. kako te je po vsem obrazu oblila rdečica; z abl.: non est res, quā erubescam L., ego rustica dote corporis erubui O., ubi paucitate suorum erubescendum sit Cu., origine erubescere T.; z acc.: si te affines erubescunt Ci., quas (voluptates) … non erubescens (Epicurus) persequitur omnes nominatim Ci., iura fidemque supplicis erubuit V. je upošteval, Helene … capere arma fertur nec fratres erubuisse deos (pred božjima bratoma) Pr.; od tod gerundiv ērubēscendus 3 česar se mora človek sramovati: non erubescendi ignes (strast) H., erubescendi amores Sen. rh., erubescenda sentina Val. Max., mortis erubescendum genus Val. Max., erubescenda mors Sen. ph.; subst. neutr. pl.: veniendum ad erubescenda est Vell. k dogodkom, ki se jih moramo sramovati; z dat.: erubescere alicui Eccl., veritati Aug.; s praep.: erubui … misera propter clamorem tuom Pl., erubescere ex nepote Vell., de peccato suo Aug., pro aliquo Aug., ad nostrum dedecus Hier.; z ut: ut rumorem bonum colligant erubescunt Ci.; z inf.: Val. Max., Sen. ph., Petr., Q., nostra nec erubuit silvas habitare Thalia V., noli erubescere, Appi, collegam in sacerdotio habere L., quae … Alexandro esse superstes erubuit Cu.; z Aci: libertati suae … inponi iugum non erubuerant Val. Max.

jená -éz

I. vt.

1. tiščati, žuliti

2. motiti, nadlegovati

3. spravljati v zadrego

II. vr.

1. biti v zadregi

2. sramovati se

kalížiti se kàlīžīm se dial. sramovati se: s nama se vas svijet kaliži ves svet se nas sramuje

líbiti se lîbīm se
1. sramovati se: libiti se (od) čega; ja sam se sama pred sobom libila koraka koji sam preduzela; on se nije libio seljačkog posla
2. braniti se: djevojke su se u početku libile da se u kolu uhvate s nama
3. dial. tiho se plaziti: lisica se libi

peritarsi v. rifl. (pres. mi pērito) ne upati si; sramovati se

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

postídjeti se -dīm se (ijek.), postídeti se -dīm se (ek.) sramovati se: on se ne postidi dignuti vojsku protiv svoga oca; neka se postide bezakonja svojega

pudeō -ere -uī -itum (prim. paviō, repudiō, tripudium)

I. sramovati se: ita nunc pudeo, ita nunc paveo Pl., simul me piget parum pudere te Pl. da ti je premalo mar poštenja, induci ad pudendum Ci., pudendo Ci. s tem, da se sramujemo; z gen. rei: pudet exacti iam temporis, odit praeteritos … annos Prud. —

II.

1. s sramom navda(ja)ti: me autem quid pudeat … ? Ci., non te haec pudent? Ter., idne pudet te, quia … ? Pl., semper metuet, quem saeva pudebunt Lucan.

2. večinoma impers. pudet -ēre -uit in puditum est sram biti koga česa, sramovati se kdo česa; obj. v acc.: ecquid te pudet? Pl., Ter. idr., ceteros pudeat Ci., cum puderet vivos tamquam puditurum esset exstinctos Plin.; stvar ali oseba, katere (pred katero) se kdo sramuje
a) v gen.: pudet cicatricum et sceleris H., non pudet patriae Cu., homines, quos infamiae suae neque pudeat neque taedeat Ci., pudet me tui Ter. pred teboj, pudere iam sui Cu. pred seboj, nonne te huius templi, non urbis pudet? Ci. pred tem svetiščem, pred tem mestom, pudet deorum Pl., L. sramota je pred bogovi; z dvojnim gen.: patris mei meûm factûm pudet Enn. fr. pred očetom se sramujem svojih dejanj.
b) v inf.: Pl., N., Aur., Fl. idr., pudet dicere Ter., Ci., Sen. rh., quae non puduit ferre, tulisse pudet O., te id facere puduit Ter.
c) z ACI.: Pl., pudebat Macedones urbem deletam esse Cu.
d) ret. s sup.: pudet dictu T. človeka je sram povedati. — Dep.: non est, quod illum pudeatur Petr.; puditum est z acc. personae ali brez njega in z acc. ali gen. rei: pudet, quod prius non puditum umquam est Pl., Apollinem tam humilis victoriae puditum est Ap.; z inf.: Arn., commemorare, quod illum non puditum est ostentare Ap.; z ACI: nonne esset puditum (mar bi se ne bili morali sramovati) … non modo legatum, sed Trallianum omnino diei Maeandrium? Ci. — Od tod adj.
a) pt. pr. pudēns -entis, adv. pudenter sramežljiv, plašljiv, plah, obziren, občutljiv, časten, častivreden, nežnočuten, rahločuten, pošten, blagonraven, skromen, spodoben, moralen, tudi skromen: Ap. fr., Ter., Cat., Lucr., Gell. idr., animus, miles, mulier Ci., pudentes ac boni viri Ci., ex impuro parente pudens filius Ci., nihil adparet in eo ingenium nihil pudens Ci., te videri pudentiorem fuisse quam soles Ci., femina pudentissima Ci., homo pudentissimus Ci. zelo časten = ki mu je zelo mar časti, pudens prave L. iz napačnega sramu; vultus pudentes O., pudens risus, exitus Corn., pudenter respondere, vivere Ci., pudenter sumere H., pudentius ad hoc genus sermonis accedere Ci., pudentissime petere Ci.; subst. pudentes C. častni ljudje = ki imajo čustvo za čast, ki jim je mar časti.
b) pt. fut. pudendus 3 ki se ga je (česar se je) treba sramovati, sramoten, ostuden, neprijeten, zoprn, gnusen, grd, ogaben: Sil., Suet. idr., domui vita pudenda est O., pudendis vulneribus pulsus V., luxus, inopia T., animalia Plin., pars O. sram = spolovilo; z inf.: ut iam pudendum sit honestiora decreta legionum quam senatūs Ci.; s sup.: pudendum dictu Q., Lamp.; subst. pudenda -ōrum, n sramotne stvari (reči): pudenda dictu spectantur Q. reči, ki jih je človeka sram povedati; occ. sram, spolovilo, spolni udje: Sen. ph., Lamp., Aus., Aug.

pudēscit -ere, impers. (pudet) sramovati se, sram biti koga: piget, pudescit, paenitet Prud., quosprius taedescit impudicitiae suae quam pudescit Min.

rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se

rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
je rougis de lui sram me je zanj
je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici

ruşiná -éz

I. vt. (o)sramotiti

II. vr. sramovati se