Franja

accozzare

A) v. tr. (pres. accōzzo) združiti, zmešati:
accozzare insieme gente di ogni risma zbrati skupaj ljudi vseh vrst

B) ➞ accozzarsi v. rifl. (pres. mi accōzzo)

1. knjižno srečati se, zbrati se

2. star. ujemati se

3. spoprijeti se, ruvati se

come across neprehodni glagol
srečati se (s kom), naleteti (na koga)
pogovorno priznati
ameriško, sleng izplačati

concurrō -ere, concurrī (redk. concucurrī), concursum

1. steči (stekati) se, od vseh strani skupaj (pri)hiteti, (pri)vreti, dreviti se, prihrumeti, trumoma se zb(i)rati: L. idr., tantus in curia clamor factus est, ut populus concurreret Ci., concurrite, concurrite, cives! Val. Max., unduque ex agris c. N., concurrunt ex gentibus auxilia Cu., omnes cuncurrerunt ad eum opprimendum N., ad me restituendum Romam c. Ci., omnes in unam navem concurrunt N., unde hospites gratulatum Romam concurrerint Ci. Pogosto brezos.: ad fanum ex urbe tota concurritur Ci., ad arma concurritur C. vse hiti pod orožje; occ. zateči (zatekati) se, pribežati: nulla sedes, quo concurrant, qui rem publicam defendere velint Ci., ad Leonidam c. Iust.

2. sniti se, shajati se, skupaj priti (prihajati), sreč(ev)ati se, sesta(ja)ti se; (o stvareh) zade(va)ti se, strniti (strinjati) se, skleniti (sklepati) se: ad druidas adulescentes concurrunt C., concurrunt ponto Cyaneae O., ne prorae navium concurrerent L. da ne bi trčile druga ob drugo, concurrentes rami Cu. zadevajoče se, si ossa forte recte concurrerint Cels. če se prav sprijemajo, concurrunt labra Sen. ph., concurrit os Q., ut neve aspere (verba) concurrerent neve vastius diducantur Ci., quia, si ita diceretur, obscaenius concurreret litterae Ci. (cum nobis bi namreč zvenelo kot cunno bis); pesn.: actor in scaena cum stetit, concurrit dextera laevae (dat.) H. se desnica združi z levico = mu ploskajo, est quibus Eleae concurrit palma quadrigae Pr. z nekaterimi se na cilju dirke sreča = nekaterim pripade; occ. v sovražnem pomenu skupaj trčiti, spopasti (spopadati) se, zgrabiti se, udariti se, udariti, navaliti, planiti na koga ali kaj: Lucan., T. idr., maximo clamore infestis signis concurrunt S., utrimque magno clamore concurritur S., concurritur H., priusquam concurreretur L., cum pedes concurrit L., naves concurrunt rostris L., omnia ventorum concurrere proelia vidi V., c. ferro O., acie Vell.; z dat.: Val. Fl., c. equitibus impigre L., comminus hosti O., audet virgo concurrere viris V., abnueram bello Italiam concurrere Teucris V., credas montes concurrere montibus V.; s praep.: concurrunt hastati cum hastatis L., concurrunt equites inter se C., c. rudibus inter se in modum iustae pugnae L., rostris inter se Cu. (o ptičih), c. in aliquem S., Iust., adversus aliquem L., contra aliquem Auct. b. Afr.; (tudi o boju dveh posameznikov): concurrit centurio cum centurione L., cum hoc concurrit ipse N., mutuis vulneribus c. Sen. rh., Brutus consul primus cum Arrunte … in acie … equo concurrit Val. Max.; pren.: concurrentis belli minae T. nastajajoče vojne, c. cum dolore Sen. ph.; inter se c. Q. (o abstr.) navzkriž si biti, nasprotovati si; jur. = poganjati se s kom za kaj (o pravnih zahtevah): c. alicui, alicui in (za) hereditatem ali in pignus Icti.

3. pren. (o abstr.) znajti se, časovno strniti (strinjati) se, hkrati (obenem) dogajati se, nastopiti (nastopati): tot concurrunt veri similia Ter., saepe concurrunt aliquorum contentiones Ci., quae ut concurrant omnia, optabile est Ci., nisi ista casu nonnumquam, forte temere concurrerent Ci.; concurrit aliquid cum aliqua re Dig. se ujema; posl.: Q., Dig., ut non concurrerent nomina (vzajemno plačevanje) Ci. ep.; medic.: accessiones (febrium) … binae pluresve concurrunt Cels.

cross⁴ [krɔs]

1. prehodni glagol
križati; prekrižati, narediti znak križa; prečrtati
figurativno preprečiti; onemogočiti, pokvariti komu račune; prečkati; prepeljati; zajahati (konja)

2. neprehodni glagol
poprek ležati; križati se; preiti; prepeljati se; srečati se

to be crossed in love biti nesrečno zaljubljen
to cross the cudgels vdati se
it crossed my mind domislil sem se
to cross the palm podkupiti, dati napitnino
figurativno to dot the i's and cross the t's jasno se izražati; nadrobnosti navesti; loviti pičice na i
to cross s.o.'s hand with a piece of money stisniti komu denar v roko
to cross the Styx umreti
to cross the floor prestopiti k drugi stranki
to cross the path of s.o. srečati koga; figurativno zastaviti komu pot

meet^*2 [mi:t]

1. prehodni glagol
srečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji)
figurativno zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu
figurativno postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške)

2. neprehodni glagol
srečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti (with na)
doživeti, pretrpeti (with)

to meet each other (one another) srečati se
well met! lepo, da smo se sestali!
pleased to meet you veseli me, da sva se spoznala
meet Mr. Brown da vam predstavim g. Browna
ekonomija to meet a bill plačati dolg, honorirati (menico)
to meet the case zadostvovati, biti primeren
to meet one's death umreti
he met his fate umrl je
he met his fate calmly sprijaznil se je zusodo
to meet the eye prikazati se, pasti v oči
to meet s.o's. eye spogledati se s kom
there is more in it than meets the eye za tem tiči več
to meet the ear priti na ušesa
to meet expenses plačati stroške
the supply meets the demand ponudba ustreza povpraševanju
to meet s.o. half way popustiti, iti na pol pota nasproti
to meet one's match naleteti na sebi enakovrednega človeka
to make both ends meet shajati (s plačo)
to meet misfortunes with a smile hrabro prenašati nesreče
to meet trouble half way biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjati
to meet s.o.'s wishes izpolniti komu želje
to meet with doživeti, naleteti na kaj, ameriško strinjati se
he met with an accident ponesrečil se je
to meet with success uspeti
to be well met dobro se ujemati
this coat does not meet ta suknja je pretesna

mimoíći mimòīdēm in mimòīđēm, mimoíđi, mimoìšao -ìšla
I.
1. iti mimo, pasirati: mimoići kuću iti mimo hiše; ova čaša neće te mimoići ta kelih ne bo šel mimo tebe
2. prezreti, obiti: on nas ne može mimoići
3. ne izpolniti: oni su mimoišli svoje obećanje
II. mimoići se
1. srečati se: ne možemo se mimoići na uzanoj stazi
2. križati se: naša su se pisma mimoišla

mínuti mînēm
I.
1. miniti: podne je minulo; minuo je rok
2. nehati: čekamo dok kiša mine
3. oditi, iti mimo: neka me ovo zlo mine
4. oditi: ona minu u polje Kosovo
5. minulo je mene svako dobro zame je sreča minila, moja sreča je minila
II. minuti se
1. srečati se: na uzanom putu teško se mogu dvoja kola minuti
2. iti mimo: ako se sretnu, minu se kao tuđi
3. opraviti: i bez toga bi se moglo minuti

ritrovare

A) v. tr. (pres. ritrōvo)

1. ponovno najti

2. pren. spet pridobiti; prepoznati; iznajti, izumiti:
ritrovare la salute ponovno ozdraviti
ritrovare i tratti di qcn. in una foto prepoznati poteze nekoga na fotografiji

B) ➞ ritrovarsi v. rifl. (pres. pl. ci ritroviamo) ponovno najti, srečati se

C) ➞ ritrovarsi v. rifl. (pres. mi ritrōvo) znajti se

skòbiti skȍbīm
I.
1. naleteti na koga, po naključju srečati: skobiti koga; skobi Katu na sokaku; zla te kob skobila
2. ekspr. pritisniti, spraviti v škripce: jastrebovi love po dvoje skupa, pa zeca skobe, ovaj odavle, onaj odanle, da im ne može uteći; mlade cure, kada Stanu skobe, blijede od zavidne zlobe
II. skobiti se srečati se: skobismo se ja i moja dika sinoć u tijesnom sokaku

snáći snâđem, snáđoh snáđe, snàšao snàšla
I.
1. zadeti, doleteti: snašla ga nesreća; bolest je najgore što te može snaći
2. snašlo ga je obšla ga je slabost, božjast; snašla ga smrt umrl je
II. snaći se
1. znajti se: ako se snađeš u ljutoj nevolji, traži pomoć od mene
2. vživeti se: ne može se snaći u novim prilikama
3. srečati se: u taj čas snađu im se pogledi

sukòbiti sùkobīm
I. srečati: dobra kopca sukobila Marka; svakako je bolje kornjaču sukobiti nego medvjeda ili vuka
II. sukobiti se
1. spopasti se: sukobiti se s kim, s neprijateljskom patrolom
2. priti navzkriž: naši su se interesi sukobili; sukobiti se sa kaznenim zakonom
3. srečati se: na vratima se sukobio s tastom; ako se gdje sukobimo, neće biti dobro

sùsresti sùsretnēm, oni sùsretnū, sùsretni, sùsretoh sùsrete, sùsreo sùsrela (sùsrio sùsrela), sùretnūt -a
I.
1. srečati: susresti koga na putu; susresti čiji pogled
2. zadeti: njega su susrele mnoge neprilike
3. prestreči: Moračani susretnu ih divno, živim ognjem iz svojijeh kula
II. susresti se srečati se: na putu se susretoh s mojim prijateljem

udèsiti ùdesīm
I.
1. urediti: udesiti sve za prijem visokih gostiju; udesiti svoj dom
2. prirediti: udesiti knjigu za srednju školu
3. uravnati: udesiti dva časopisa jedan prema drugome; tako je to sudbina udesila
4. pripraviti: udesiti kola za polazak
5. dogovoriti se: to je udešena stvar
6. uglasiti: udesiti violinu
7. srečati, naleteti na: udesiti koga na putu
8. inscenirati, prirediti: udesiti nemire
9. ugoditi: udesiti komu što
10. narediti: to je tako udešeno da se svijet prevari
11. udesiti koga za vrbicu spraviti koga v zadrego, v neroden položaj
II. udesiti se
1. urediti si: lijepo si se udesio u novom stanu
2. srečati se
3. pripetiti se
4. ekspr. opiti se, nasekati se ga

vedere^*

A) v. tr. (pres. vedo)

1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se

2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej

3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo

4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

6. opaziti, opažati

7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno

8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem

9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

1. videti, gledati se

2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

3. pren. videti se, prepoznati se

C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

Č) m

1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč

2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče

3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati

4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)

zgòditi zgòdīm
I.
1. zadeti: zgoditi koga strijelom u ruku
2. dial. oditi: moj Alija, kud li si ti već zgodio, šta li sad radiš
II. zgoditi se
1. zgoditi se: zgodi mi se neprilika
2. srečati se: i pjevam junake gdje se s ljudima zgodim

zusammentreffen^* srečati se (mit z); zeitlich: sovpasti, sovpadati; Recht stekati se

встречаться, встретиться sreča(va)ti se, sesta(ja)ti se, sniti se

попасться pasti, priti komu v roke; srečati se, naleteti;
п. в ловушку ujeti se v past;
п. на удочку iti na limanice;
бери, что попадётся vzemi, kar ti pride pod roke;
попасться в воровстве biti zasačen pri tatvini;
первый попавшийся najbližji, kdor koli

сталкиваться spoprije(ma)ti se; priti v stik; sreč(ev)ati se;
с. с затруднениями naleteti na težave;
поезда столкнулись vlaka sta trčila

съезжаться, съехаться shajati se, siliti se, srečati se, zb(i)rati se