Franja

spretnež [é] moški spol (-a …) ein geschickter Mensch

sprétnež (-a) m persona abile, avveduta, destra; pren. funambolo

sprétnež m spretnik, okretan, umješan čovjek

diplomatico

A) agg. (m pl. -ci)

1. diplomatski:
corpo diplomatico diplomatski zbor
valigia diplomatica diplomatski kovček

2. pren. diplomatski, oprezen; zvit

B) m

1. diplomat:
darsi arie da diplomatico pren. šalj. delati se važnega, napihovati se

2. pren. diplomat, spretnež

3. kulin. kremna torta

veterātor -ōris, m (veterāre (po)starati)

1. kdor se je v čem (pri čem) postaral, kdor je v čem (pri čem) ostarel (osivel), torej izkušenec, izurjenec, izvežbanec, izvedenec, spretnež, prekaljenec, rutiner, adj. izkušen, izurjen, izvežban, izveden, spreten, prekaljen, rutiniran: in causis privatis satis veterator Ci., in litteris Gell.

2. (v negativnem pomenu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, prefrigan, lokav, navihan: non sunt in disputando vafri, non veteratores Ci.; subst. (star) lisjak, prekanjenec, prevejanec, prebrisanec, presukanec, prepredenec, zvitež, zvijačnež, zvijačnik, lokavec, pravi lopov, prava baraba, navihanec, prefriganec: Ter. idr., ille veterator et callidus Ci., in hoc homo luteus etiam callidus ac veterator esse vult Ci., subridet Saturius, veterator Ci. stari lisjak.

3. star suženj (naspr. novicius): Icti.

вьюн m smrkež (riba); slak (bot.) ; spretnež;
виться (вертеться) вьюном около кого prilizovati se komu

Bastler, der, (-s, -) domači mojster, domači spretnež, mojster iz veselja/za hobby