Franja

spremenljiv (-a, -o) veränderlich; (sposoben sprememb) wandelbar; razpoloženje, vreme: (nestanoviten) wechselhaft, wechselnd, Veränderungen unterworfen; (nestalen) unbeständig; (ne tog) flexibel, variabel, [beeinflußbar] beeinflussbar, wandelbar, regelbar
spremenljiva sreča figurativno Wechselfälle des Lebens
spremenljivi upor tehnika der Abgleichwiderstand
piščali s spremenljivo glasnostjo das Schellwerk

spremenljív changeable; changeful, changing; mutable; variable; (vreme) unsettled; (nestanoviten) inconstant, fickle, unsteady, unstable

spremenljív variable , (vreme tudi) instable, changeant ; (nestanoviten) inconstant, versatile

spremenljív (-a -o) adj. mutabile, mutevole, variabile, modificabile, convertibile; incostante, instabile:
spremenljivo vreme tempo variabile, incostante
spremenljive cene prezzi mutevoli
spremenljivo razpoloženje umore instabile

spremenljív -a -o promjenljiv (-me-): -o vreme; -a oblačnost, hitrost; -o gibanje; motor s -imi vrtljaji

spremenljív variable (tudi vreme) ; mudable; alterable ; (nestanoviten) inconstante ; (značaj) versátil, voluble

spremenljív prid., мінли́вий прикм., змі́нний прикм., перемі́нний прикм., неста́лий прикм.

spremenljív -a -o prid. variabil, schimbător

abänderlich spremenljiv; ki ga je mogoče spremeniti

abwandelbar spremenljiv

alterábil -ă (-i, -e) adj. spremenljiv; pokvarljiv

alterabile agg.

1. spremenljiv

2. pokvarljiv:
merce alterabile pokvarljivo blago

3. ponaredljiv:
documento alterabile ponaredljiv dokument

4. razdražljiv:
carattere alterabile razdražljiv značaj

alterable [ɔ́:ltərəbl] pridevnik
spremenljiv, nestalen

altérable [-rabl] adjectif spremenljiv; lahkó pokvarljiv (živež); netrpežen (material)

alternābilis -e (alternāre) spremenljiv, nestalen: Acc. fr.

altērno agg.

1. izmeničen, alternativen:
canto alterno alternativno petje
a giorni alterni vsak drugi dan

2. ekst. spremenljiv, negotov, nestalen:
fortuna alterna spremenljiva, opoteča sreča

3. mat. izmeničen:
angolo alterno izmenični kot

ambiguus 3, adv. -ē, pri Ambr. -ō (ambigere)

1. na dve strani enako se nagibajoč, med dvema omahujoč, dvojeobrazen, obojen, obojestranski, spremenljiv: viri (= Centauri) O., natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. = obojespolen, ambiguus fuerit, modo vir, modo femina, Scython O. spremenljive podobe, Proteus O., virgo O. (= Sirena in Sfinga), puer vultu ambiguo H. z dekliškim obrazom, in virum soliti vultus mutare ferinos ambigui prosecta lupi O. darilno drobovje volkodlaka, ki spreminja svoj zverski obraz v moža (v moško podobo), per ambiguum favorem L. omahujoč med strankami; pesn.: promisit Apollo ambiguam tellure nova Salamina futuram H. dvojčično mesto, druga istoimenska Salamina.

2. pren.
a) omahujoč, dvomljiv (dvomen), nejasen, negotov: haud ambiguum regem alterum mea morte faciam L. brez dvoma edinega kralja, ambiguo lapsu refluitque fluitque (Maeander) O., ambiguus tanti certaminis heres O., ambiguus proeliis T. zdaj zmagujoč, zdaj premagan, equites ambigue certavere T. neodločeno, nec ambigue est victus L. = odločno; z odvisnim vprašanjem: ambiguum, Clymene precibus Phaëthontis an irā mota magis... O. nejasno, ali..., ambiguum habebatur, quantum Caesari in eam liceret T.; subst. ambiguum -ī, n dvomno (dvomljivo), negotovo, nejasno: in ambiguo est..., quid de hac re fiat Pl. nejasno je, rumor in ambiguo est O. govorica vzbuja dvojno sodbo, in ambiguo servare H. ali relinquere Lucr. nedognano puščati, in ambiguo Britannia fuit T. v dvomljivem položaju; (z gen.) (še) ne vedoč, neodločen: imperandi T. ali naj prevzame vladarstvo, futuri T. kaj naj se zgodi (stori), ambiguo haerebat Ambr.
b) dvoumen, dvosmiseln, mnogopomenski, skrivnosten, nedoumljiv, zagoneten, temen, nejasen: nomen, scriptum, oracula, verba Ci., dicta O., vox Sen. tr., spargere voces ambiguas V., iocus, responsa, tituli Suet., ambigue dicere, loqui agere Ci., ambigue scriptum, verbum ambigue positum Ci.; subst. ambiguum -ī, n dvoumje, dvoumnost, dvosmiselnost: ex ambiguo (= ambigue) dicta Ci., addito ambiguo, altero genere ridiculi Ci., cum plura ambigui (ali ambiguorum) sunt genera Ci.
c) dvomljiv, negotov, nezanesljiv: ictus L., auctor (sel) O., viae O., ambiguā in amicitia fide esse L., domum timet ambiguam Tyriosque bilingues V., puer ingenii ambigui Plin. iun., amb. tribuni T., amb. pudicitia Gell., ne legiones ambigue agerent T.; occ. α) neugoden, negativen, slab: aquae O. sumljive, nevarne, secundarum ambiguarumque rerum sciens T. izveden v sreči in nesreči, ambiguae domi res T. neugoden položaj. β) negotov = sporen, izpodbiten: ager L., res possessionis haud ambiguae L., pro certis ambigua malebat T. namesto gotovega posestva negotovo.

ambulātōrius 3 (ambulāre)

1. kar hodi sem ter tja: ientaculum Ap. med hojo zaužit, sive stativo sive ambulatorio titulo Tert. doma ali na poti.

2. premičen, gibljiv: Vitr., Plin., turris Auct. b. Alx.

3. na druge prenosljiv, spremenljiv: Cod. I., Icti.

4. sprehoden, sprehajanju namenjen: porticus Ulp. (Dig.).

änderbar spremenljiv

beeinflußbar, beeinflussbar dostopen vplivu/vplivom, ki se da nanj vplivati; (veränderlich) spremenljiv