Franja

sporočljiv (-a, -o) mitteilbar

sporočljív (-a -o) adj.

1. comunicabile, riferibile, notificabile

2. capace di comunicare:
premalo sporočljivo pisanje una scrittura vuota, priva di valenza comunicativa

sporočljív -a -o saopćiv, saopštiv

sporočljív comunicable

commūnicābilis -e (commūnicāre) sporočljiv, oznanljiv: Boet. Adv. commūnicābiliter ob medsebojnem sporočanju, drug drugemu naznanjajoč: Boet.

communicable [kəmjú:nikəbl] pridevnik (communicably prislov)
sporočljiv; zaupljiv
medicina kužen, nalezljiv

communicable [kɔmünikabl] adjectif sporočljiv; médecine, juridique prenosen

mitteilbar Philosophie sporočljiv

saòpćiv -a -o, saòpštiv -a -o sporočljiv

tellable [téləbl] pridevnik
ki se da povedati (reči); sporočljiv; vreden, da se pove