Franja

spomni|ti [ô] (-m) koga: erinnern an, (etwas) ins Gedächstnis zurückrufen, (jemandem etwas) in Erinnerung bringen

spómniti

spómniti koga na kaj to remind someone of something, to put someone in mind of something
naj vas spomnim na... let me remind you of...
spomnite me, da oddam pismo na pošti! remind me to post the letter!
spómniti se to remember, to recollect, to recall to mind, arhaično to bethink oneself (da that)
se me ne spomnite? don't you remember me?
spomni me na mojo obljubo! remind me of my promise!
no, spomni se vendar! come on now, try to remember!
kolikor se morem spómniti as far as I can remember (ali recollect)
ne morem se spómniti vašega imena I can't recall your name
zdaj se spomnim! now I remember!
ne morem se spómniti, koga mislite I cannot remember the man you have in mind
nisem se mogel spómniti (prave) besede I was stuck for a word

spómniti

spomniti koga na kaj rappeler quelque chose à quelqu'un, faire penser quelqu'un à faire quelque chose
spomniti se česa se rappeler quelque chose, se souvenir de quelque chose
ne morem se spomniti njegovega imena je ne me souviens plus de son nom
ne spomnim se sedaj tega je ne m'en souviens pas pour l'instant
spomniti se koga v oporoki mettre (ali coucher) quelqu'un sur son testament

spómniti (-im) perf. glej spominjati | spomniti

spómniti -im
I.
1. podsjetiti, sjetiti (-se-): spomniti koga na kaj, koga dane besede, na dano besedo; spomniti me na to
2. spomenuti: spomniti koga v pismu
II. spomniti se sjetiti se, prisjetiti se: spomniti se prijatelja s pismom; spomnite se na moje besede, mojih besed

spómniti

spomniti koga na kaj recordar a/c a alg; traer a la memoria a/c a alg
spomniti koga (na to), da ... recordar a alg que...
spomniti koga na dano besedo coger a alg por la palabra
spomniti se česa acordarse de a/c, recordar a/c
ne spomnim se sedaj tega no lo recuerdo en este momento
spomniti se koga v oporoki legar a/c a alg

spómniti -im dov., згада́ти -да́ю док., нагада́ти -да́ю док., пом’яну́ти -ну́ док., пригада́ти -да́ю док.

spómniti -im (se) dov. a(-şi) aminti, a(-şi) aduce aminte; a pomeni

spomni|ti se¹ [ô] (-m se) sich erinnern an, sich (etwas) ins Gedächtnis zurückrufen, sich (etwas) in Erinnerung bringen; (domisliti se) auf (etwas) kommen (ne spomniti se imena nicht auf den Namen kommen); (tudi upoštevati) sich besinnen (auf); (priti na misel) sich (etwas) einfallen lassen

spomni|ti se² [ô] (-m se) (obuditi spomin) (jemandes/einer Sache) gedenken, (počastiti) (jemanden) würdigen

spómniti se -im se dov., здогада́тися -да́юся док., пригада́тися -да́юся док., нагада́ти -да́ю док.

domisli|ti se (-m se) česa:

1. (imeti idejo) sich (etwas) einfallen lassen, auf (den/einen solchen …) Gedanken kommen, auf (etwas) kommen, einfallen (on se je domislil es fiel ihm ein)
vedno se domisliti kake laži nie um eine Lüge verlegen sein

2. (spomniti se) sich (etwas) in Erinnerung bringen, sich erinnern an

drág (-a -o)

A) adj.

1. caro, costoso; prezioso:
draga stanovanja alloggi cari
drage knjige libri cari, costosi
dragi kamen pietra preziosa
metal. drage kovine metalli preziosi
drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa

2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
drag človek una cara persona
pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
(v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori

3. (dragocen) prezioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
ustreči drage volje accontentare volentieri
pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi

B) drági (-a -o) m, f, n
spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

múčen painful; wearisome, weariful; toilful, toilsome; tormenting; tortured, tormented

múčno je it's trying, it's wearying
múčno mi je spomniti ga na njegov dolg I find it embarrassing to remind him of his debt
múčen položaj an awkward situation
múčna negotovost agonizing suspense, agony of suspense
biti múčen (na natezalnici) to be on the rack (tudi figurativno)

pozabíti to forget

pozabíti (ne več misliti) na kaj to forget about something; (spregledati, izpustiti) to omit, to leave out
da ne pozabimo! lest we forget!
pozabi na to! forget it!
ne pozabi, da je to treba narediti! don't forget that it must be done!
pozabil sem (ne morem se spomniti) I forget
ne smemo pozabíti, da... it must be borne in mind that...
pozabil sem, kaj sem hotel reči I forget what I was going to say
da ne pozabim (= mimogrede povedano) by the way
pozabil sem njegov naslov I've forgotten his address
pozabíti na svoje interese to neglect one's own interests

predrág (-a -o)

A) adj.

1. troppo caro

2. pren. caro, carissimo; amato, benamato

B) predrági (-a -o) m, f, n amato (-a), caro (-a):
spomniti se svojih predragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo predrago pensava all'amata

spomín memoria f ; recuerdo m ; remembranza f ; reminiscencia f ; conmemoración f

spomini pl memorias f pl
po spominu de memoria
v spomin na en memoria de, a la memoria de; en recuerdo de; en conmemoración de
spomin na preteklost evocación f del pasado
vtisnjen v spomin impreso en la memoria
slab spomin falta f de memoria, memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
moj spomin je kot rešeto soy muy flaco de memoria
spomin iz mladosti recuerdo m de juventud (ozir. de la infancia)
krajevni spomin memoria f local
popotni spomini recuerdos m pl de(l) viaje
imeti dober (slab) spomin tener buena (mala) memoria
imeti kratek spomin ser corto de memoria
izbrisati iz spomina borrar de la memoria
imeti v spominu tener en memoria
izgubiti kaj iz spomina olvidar a/c, perder el recuerdo de a/c
obdržati kaj v spominu conservar (ali retener) en la memoria a/c
ohraniti lep spomin guardar grato recuerdo
imeti dober spomin za datume (za imena) tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas (los nombres)
poklicati komu kaj v spomin (spomniti koga na kaj) recordar a alg a/c, hacer recordar a alg a/c
poklicati si kaj (zopet) v spomin recordar (ali recordarse de) a/c
slaviti spomin conmemorar
uiti iz spomina borrarse de la memoria
ušlo mi je iz spomina se me ha ido de la memoria
če me (moj) spomin ne vara si mal no recuerdo, si la memoria no me es infiel

spominj|ati¹ (-m) spomniti koga: erinnern (na an)

spomínjati (-am) | spómniti (-im)

A) imperf., perf.

1. ricordare, rammentare, richiamare alla memoria:
to me spominja na nekdanje dni questo mi ricorda i bei vecchi tempi

2. spominjati na somigliare a, rammentare:
njegova soba spominja na brlog la sua stanza somiglia a una tana

B) spomínjati se (-am se) | spómniti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. ricordare, rammentare; ricordarsi di, risovvenirsi di:
spomniti se matere ricordarsi della madre

2. (praznovati, obhajati) commemorare, celebrare:
letos se bomo spomnili pesnikove dvestoletnice quest'anno si celebrerà il bicentenario della nascita del Poeta