Franja

Zadetki iskanja

  • sploš|en [ô] (-na, -no)

    1. allgemein (tudi matematika), Allgemein- (dobrina das Allgemeingut, der Allgemeinbesitz, infekcija Allgemeininfektion, izobrazba Allgemeinbildung, blagor das Allgemeinwohl, interes das Allgemeininteresse, počutje das Allgemeinbefinden)
    lingvistika splošna raba der allgemeine Sprachgebrauch
    splošna ocena allgemeine Beurteilung
    splošna vojaška obveznost allgemeine Dienstpflicht
    splošna enačba matematika allgemeine Gleichung
    splošne volitve množina allgemeine Wahlen

    2. (obči) gemein, Gemein- (koristnost die Gemeinnutz, nevarnost die Gemeingefahr, raba der Gemeingebrauch, razumljivost die Gemeinverständlichkeit, veljavnost die Gemeingültigkeit, dobrine množina das Gemeingut, jezik die Gemeinsprache)

    3. (generalen) generell, General- (amnestija/pomilostitev die Generalamnestie, klavzula die Generalklausel, odveza die Generalabsolution, obravnava/razprava die Generaldebatte, prevencija die Generalprävention, stavka der Generalstreik, napad vojska der Generalangriff)

    4. (univerzalen) universal, universell, Universal- (omikanost die Universalbildung, zgodovina die Universalgeschichte)

    5. (posplošen) allgemein, pauschal

    6.
    splošni davki Gemeinschaftssteuern množina
    biologija splošni razvoj die Stammesentwicklung
    | ➞ → splošno
  • splóšen general, common; universal

    v splóšnem generally, in general; at large; on the whole; as a rule
    na splóšno (približno, grosso modo) roughly speaking
  • splóšen -šna -o opći, općenit, opšti: -a izobrazba, mobilizacija; -i napad; načelo -ega ljudskega odpora; -a volilna pravica
    opće opšte pravo biranja; -i zdravnik
    liječnik opće prakse, lekar opšte prakse; -o pooblastilo
    opće ovlašćenje, opšte punomoćstvo
  • splôšen général, universel

    splošni interes intérêt général
    splošna volilna pravica le suffrage universel
    na splošno généralement, en général, d'une façon générale, d'ordinaire
    splošno koristen d'utilité publique, d'intérêt commun (ali public, général)
    splošno priljubljen aimé de tous (ali de tout le monde), universellement aimé
    splošno veljaven généralement valable (ali applicable, accepté), qui a cours partout
    splošno znan notoire, de notoriété publique, universellement connu
  • splôšen (-šna -o)

    A) adj.

    1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
    splošno mnenje opinione comune
    splošna raba uso comune
    splošne volitve elezioni generali
    splošno nezadovoljstvo malcontento generale
    splošna volilna pravica suffragio universale
    splošen pojem nozione generica
    splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
    besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

    2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
    splošna kemija chimica generale
    splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

    3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
    splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
    splošna bolnišnica ospedale generale
    voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
    fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
    splošna stavka sciopero generale
    splošni ekvivalent equivalente generale
    film. splošni plan piano generale
    jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
    ekon. splošni stroški spese generali

    B) splôšni (-a -o) m, f, n
    prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
    na splošno in genere
    v splošnem in genere, generalmente
  • splôšen general; universal

    s splošno privolitvijo con general asentimiento
    v splošnem en general, por lo general
  • splôšen prid., зага́льний прикм.
  • splôšen -šna -o prid. general, universal; comun; generic
  • abstractivo abstrakten, odmišljen, pojmoven, splošen
  • allgemein splošen, obči, Wohl: obči; (überall) splošno, vsesplošno
  • broad1 [brɔ:d] pridevnik
    širok, obsežen, (ob)širen, prostoren
    figurativno brez predsodkov, širokogruden, svobodomiseln; glaven, osnoven; jasen; splošen; biten; surov, nespodoben

    in broad daylight pri belem dnevu
    it's as broad as it is long oba razloga sta enako tehtna, eno ni nič boljše od drugega
    ameriško, pogovorno broad place in the road mestece
    britanska angleščina, pogovorno broad mob goljufivi kvartopirci
    broad hint migljaj s kolom
    broad stare predrzen pogled
    broad views strpni nazori
  • catholic1 [kǽɵ əlik] pridevnik (catholically prislov)
    splošen; nepristranski
    cerkev katoliški
  • catholicus 3, adv. (gr. καϑολικός)

    1. splošen, občen (obči), vesoljni: c. et summa bonitas dei Tert., catholice in medium proferre aliquid Tert. vobče, sploh; subst. catholicā -ōrum, n občnost, vesoljnost: fulgurum, siderum Plin., caelestes dii catholicorum dominantur, terreni incolunt singula Ap.; v gr. pisavi: universale, quod Graeci καϑολικὸν vocant Cael., praecepta, quae καϑολικὰ vocitant, id est... universalia vel perpetualia Q.

    2. pravoverski, katoliški: fides Prud., acclesia Cod. th., Eccl., catholice dictum Hier.
  • commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)

    d'un commun accord složno, enodušno
    d'une commune voix enoglasno
    en commun skupno, skupaj
    hors du commun izreden
    le commun des mortels večina ljudi
    but masculin commun skupen cilj
    fosse féminin commune skupen, množičen grob
    dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
    homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
    intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
    lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
    maison féminin commune občinska hiša
    nom masculin commun občno ime, apelativ
    réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
    sens masculin commun zdrava pamet
    vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
    voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
    avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
    faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
    faire bourse commune imeti skupno blagajno
    vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
    qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti
  • commūnis (st.lat. commoinis) -e (cum in mūnia; prim. lat. mūnus, st.lat. moenos menjalna storitev, mūnia povratna opravila, immūnis prost storitev, mūniceps, mūnicipium, st.lat. moinicipiis: lacijska municipia = mesta s samoupravo so imela do Rima enake dolžnosti [mūnia] kakor cives Romani; prim. še sl. mena, menjati, nem. gemein, Meineid; sem spada še lat. mūtāre, mūtuus, torej je commūnis „zavezan k povratnemu opravilu, z isto dolžnostjo“), od tod:

    1. skupen, obči, občen, splošen, navaden, vsakdanji: id non proprium senectutis est vitium, sed commune, valetudinis Ci., non solum id, quod commune est, sed etiam id, quod istius praecipuum est Ci., homo vitae communis ignarus Ci. ki ne zna občevati s svetom, ki ne zna živeti med ljudmi, vitae consuetudo c. ali vita hominum consuetudoque c. Ci., c. sensus Ci. preprost ljudski razum, c. classis Graeciae N. združeno ladjevje, c. ius gentium N., locus c. (evfem.) Pl. podzemlje, pekel, locus c. Sen. rh. hotnišnica, loca communia Ci. javni trgi, javni prostori, toda loci communes Ci., Q. obča mesta = vsakdanji izreki, znane resnice, krilatice, c. mimi Ci. običajne, ki se večkrat vidijo, populus, deus V., di c. V., c. superi Val. Fl., condicio c. H., paucis ostendi gemis et communia laudas H. javnost, c. aurae O., curae c. T., c. commoda Plin. iun., communi monetā Iuv. z navadnim kovnim pečatnikom. Adv. commūniter (naspr. separatim, proprie)
    a) skupaj: N., C., Suet., c. pisunt Ca., c. pascere Varr., c. quaerere aliquid Ci., H., ut rebus c. gestis paene simul cum patre triumpharet Ci., tres populi c. bellum parant L.
    b) vobče, splošno, vprek: quae c. locutus sum Ci. Adj. v zvezi z dat.: Ter., O., mors omni aetati est communis Ci., commune vitium magnis parvisque civitatibus S.; z inter: multa sunt civibus inter se communia Ci.; s cum: quocum fuit domus et militia communis Ci., alterum nobis cum diis, alterum cum bestiis commune est S., illa communia imperatoribus cum militibus N., omnia ei cum amicis fuisse communia N.; pogosto aliquid cum aliquo commune habere: Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap.; z gen.: hostes communes omnium Ci., amicorum esse communia omnia ali communia esse amicorum inter se omnia Ci.; occ.
    a) ret. exordium c. Ci., Corn., Q. tudi za nasprotno stranko ugoden.
    b) gram. verbum c. glagol na -or z aktivnim in pasivnim pomenom: Gell., Prisc., syllaba c. (= anceps) Don. dvojnotrajen, genus c. Char. skupni (= moški in ženski) spol.

    2. (o osebah) pristopen, dostopen, prijazen, priljuden, vljuden: Plin. iun., (amicus) simplex et communis et consentiens Ci., sic se gerebat, ut communis infimis, par principibus videretur N., quis Laelio communior? Ci., et super cenam et semper alias communissimus Suet., Cyrum minorem … communem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci., communis nimis circa omnes Eutr.; occ. demokratičen (kdor misli, da so vsi državljani enaki): Ci. ep. (IV, 9, 2). — Od tod subst. commūne -is, n

    1. skupna last, državna lastnina: Icti., de communi, quidquid poterat, ad se in privatam domum sevocabat Ci., quod ius statues communi dividundo Ci. ep., nescio quid in commune contulit Ci. v zadružno blagajno, ut communibus pro communibus utatur, privatis ut suis Ci., privatus illis census erat brevis, commune magnum H., modo ne communia solus occupet O.

    2. occ. občinstvo, občina, srenja, država: a communi Cretensium legati ad Pompeium venerunt Ci., commune Milyadum vexare Ci., c. gentis Pelasgae O. skupna moč. Od tod pogosto adv. in commūne
    a) za vse, za javne namene, v občo korist: in c. metuere Pl., in c. consulere Ter., Cu., T. ali consultare Mel., Plin. iun. ali deliberare Suet., in c. conferre Ci. ali congerere T., in c. disserere T., in c. laborare, prodesse Q.
    b) vobče, sploh, splošno, počez, vsevprek: Plin., Q., in publicum et in c. laudare T., haec in c. de Germanorum origine T., in c. alacres properabant T.
    c) skupno: honores in c. vocare L. vsem (= patricijem in plebejcem) omogočiti; tako tudi: libertatem in communi ponere T.; occ. na spolovino (kot vzklik): Sen. ph., eia in commune, quidquid est lucri! Ph.
  • complessivo agg. skupen; celoten; splošen
  • comprehensive [kɔmprihénsiv] pridevnik (comprehensively prislov)
    obširen, obsežen, izčrpen, vsestranski, splošen; razumljiv, doumljiv
  • común skupen; občen, splošen; vsakdanji; navaden; pogosten; slab

    a cuenta común na skupen račun
    lugar común skupni prostor; vsakdanji rek; krilatica; stranišče
    nombre común obče ime
    sentido común zdrava pamet
    en común skupno
    por lo común navadno
    pastos comunes občinski pašnik
  • común -ă (-i, -e) adj.

    1. skupen

    2. obči, splošen

    3. navaden
  • comune1

    A) agg.

    1. skupen:
    amico comune skupni prijatelj
    comune a pochi skupen redkim ljudem
    il bene comune skupno dobro, skupna korist
    fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom

    2. obči, splošen:
    opinione comune splošno mnenje
    uso comune splošna raba
    luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
    senso comune zdrava pamet
    non comune nenavaden, odličen, imeniten
    vino comune navadno vino

    3. jezik obči:
    nome comune obče ime

    B) m

    1. navadno, obče:
    uscire dal comune razločevati se
    fuori del comune nenavaden, izjemen
    non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)

    2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar