Franja

splaši|ti se (-m se) aufschrecken, lovstvo divjad: einspringen

adombrare

A) v. tr. (pres. adombro)

1. senčiti, zasenčiti, obsenčiti:
il monte adombrava tutta la valle hrib je zasenčil vso dolino
adombrare un disegno senčiti risbo

2. pren. zakrivati, skrivati, tajiti:
spesso la favola adombra il vero basen pogosto zakriva resnico

3. pesn. predstavljati

B) ➞ adombrarsi v. rifl. (pres. mi adombro)

1. splašiti se (konj)

2. biti občutljiv, posumiti, biti, postati užaljen:
una persona che si adombra per ogni nonnulla človek, ki je užaljen zaradi vsake malenkosti

bolt² [boult] prehodni glagol & neprehodni glagol
zapahniti; planiti, zbežati, odkuriti jo; splašiti se (konj)
ameriško izstopiti iz stranke

cōnsternō -āre -āvī -ātum (iz *conpsternō, tj. cum in indoev. kor. pster ali pstur splašiti; prim. gr. πτῡ́ρω plašim, πτύρομαι splašim se, prestrašim se)

1. (živali) splašiti = plašiti, prestrašiti, pass. splašiti se: clamoribus dissonis ita consternavit equos, ut … L.; v pass.: consternantur equi O.; pogosto pt. pf. cōnsternātus 3 splašen, plašen: equi camelique consternati L., cum consternatis diripereris equis O., pavidāque petebat (cerva) consternata fugā … campos Sil., equo consternato Suet.

2. pren. (ljudi)
a) (pre)plašiti, osupniti, zbegati: flammis in castra tendentibus ita consternavit hostes, ut … L., turmasque metu consternat inani Stat.; pogosteje v pass., poseb. pt. pf. cōnsternātus 3 preplašen, plašen, plah, zastrašen, osupel, zbegan: sic sunt animo consternati C., consternati fugiunt Hirt., pavida et consternata multitudo L., consternato agmine abeuntes L., consternati Timores O., consternatus transcursu fulminis, consternatis et … anxiis omnibus Suet.; occ. preplašiti = odpoditi, prepoditi, napoditi: tantae corporum moles fundis sagittisque in fugam consternatae sunt L., foedā fugā consternari T., Coriolanus prope ut amens consternatus ab sede sua L. planivši plaho s (svojega) sedeža.
b) (raz)dražiti, (raz)jeziti, razsrditi (razsrjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), razvne(ma)ti: tumultu etiam sanos consternante animos L.; pogosteje v pass.: sic sunt animo consternati homines insueti laboris, ut … C., duo populi delectūs acerbitate consternati L., Galli … metu servitutis ad arma consternati L. od strahu k uporu prisiljeni.

desbandarse razkropiti se; v divji beg planiti; splašiti se

extimēscō -ere -timuī (—)

I. intr. (z)bati se, splašiti se, prestrašiti se, strah (zona) oblije (obliva) koga: extimuit tum illa? Pl., cur tantopere extimueras? Pl., extimui ilico Ter., numquam extimescere Ci., equi ipsi gladiatorum repentinis sibilis extimescebant Ci., Salmacis extimuit O.; z de: de fortunis communibus extimescebam Ci.; s quod: Auct. b. Alx., non equidem extimui, Danaûm quod ductor … fores V.; z zanikanim finalnim stavkom: non extimesco, ne Plancio custodia obsit Ci., extimui, ne vos ageret vesania discors H.

— II. trans. zbati se česa, strah je koga česa,

1. z acc.
a) rei: Aur., adventum nostrum Ci. ep., victoriae felicitatem Ci., unum illud extimescebam, ne quid turpiter facerem Ci. ep., extimescere plura C., nimiam civium potentiam N., situm locorum et vim fluminum Cu., sestertium centies Sen. ph.; v pass.: a quo maius periculum extimescendum est Ci., quarum rerum omnium nostris navibus casus erat extimescendus C.
b) personae: extimescere patrem Ter., magistrum H., victorem orbis terrarum Ci., non extimescere victorem Val. Max., neque est, quod curiosum aliquem extimescas Petr.; v pass. brezos: cuius si filius hostili in solo adultus in regnum venisset, posse extimesci, infectum … omnibus externis T.

2. z inf.: non extimui credere me pelago O., sunt quae videre extimescas Sen. ph., non extimuit fateri T.

imbizzarrire, imbizzarrirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbizzarrisco)

1. splašiti se (konj)

2. ujeziti se; vznemiriti se

inalberare

A) v. tr. (pres. inalbero) dvigniti, dvigati zastavo

B) inalberarsi (pres. mi inalbero)

1. vzpeti, vzpenjati se; splašiti se:
il cavallo si inalbera konj se vzpenja

2. pren. razburiti, razburjati se; vzkipeti

pajarear (ptiče) loviti; ameriška španščina splašiti se (konj)

run away neprehodni glagol
pobegniti, (s)teči proč, uiti, izmuzniti se; (o konju) splašiti se, zbezljati, uiti

to run away from s.o. iti komu s poti
to run away from a subject odmakniti se od predmeta
to run away with zaleteti se, prenagliti se (z); potegniti za seboj

zàzreti zàzrīm, zȁzrēm
1. plašno pogledati, splašiti se: konj mu je zazreo ugledavši auto
2. grajati: tu se nema šta zazreti

desbocar [c/qu] izlivati se

desbocarse splašiti se, zbezljati

desmandar preklicati (ukaz), odpovedati

desmandarse postati razuzdan; splašiti se

effaroucher [-ruše] verbe transitif o-, pre-, splašiti, prestrašiti; šokirati; žaliti; populaire ukrasti

s'effaroucher ustrašiti se, oplašiti se, splašiti se (konj)
effaroucher les poissons preplašiti ribe
ne vous laissez pas effaroucher par ses paroles naj vas ne oplašijo njegove besede

effrayer [efrɛje] verbe transitif pre-, ustrašiti, vzeti pogum

s'effrayer ustrašiti se (de quelque chose česa); splašiti se (konj)
il s'effraye d'un rien ustraši se za prazen nič

emballer [ɑ̃bale] verbe transitif zapakirati, zaviti; familier, figuré navdušiti; populaire nahruliti, grajati; populaire aretirati, zapreti

s'emballer splašiti se (konj), figuré vzkipeti, razburiti se; navdušiti se; familier izginiti
emballer le moteur dati poln plin, preveč pognati motor
être emballé pour quelqu'un biti do ušes zaljubljen v koga

espantar prestrašiti, preplašiti; spoditi, prepoditi

espantar la caza preplašiti divjačino; zaradi prenagljenosti zgrešiti cilj
espantarse ustrašiti se, splašiti se; začuditi se

fright¹ [frait] samostalnik
strah, groza
domačno strašilo

in a fright ves iz sebe, prestrašen
to take fright prestrašiti, splašiti se
to give s.o. fright prestrašiti koga
to look a perfect fright biti kot strašilo

mors [mɔr] masculin žvala; čeljust (klešč, primeža ipd.)

prendre le mors aux dents (konj) zbezljati, splašiti se; figuré vzkipeti, razburiti se; energično se lotiti (česa)

splašíti to frighten, to startle; to alarm, to scare, to confuse; (ptice) to shoo (away); (divjačino, pri lovu, izslediti) to rouse, (race) to flush

splašíti se to be frightened, to shy at (sth); to take fright; (konj) to bolt, to run away, to jib (at something)