Franja

spari|ti (-m) pariti eine Paarung vornehmen, paaren

spȁriti -īm (se)
1. opariti, popariti (se): spariti zaklanu kokoš
2. stuhneti, pokvariti se: kukuruz se spario

spáriti spârīm (se) spariti (se): stoka se sparila

spáriti¹ (spremeniti v paro) to steam; to stew

spáriti² (spraviti v par) to pair; to couple; to match with; to mate

spáriti se to copulate

spáriti¹ (-im)

A) perf.

1. gastr. (dušiti) brasare

2. pejor. cuocere

B) spáriti se (-im se) perf. refl. scaldarsi; cuocersi (tudi ekst.)

spáriti² (-im)

A) perf.

1. accoppiare, appaiare

2. aggiungere, appaiare, unire, mettere insieme

B) spáriti se (-im se) perf. refl.

1. accoppiarsi

2. vulg. fottersi, farsi

spáriti -im i sparíti -im, sparil -ila, sparjen -ena
1. spariti, združiti u par, načiniti par: spariti svojega vola s sosedovim
2. povući, grubo prevariti, nasamariti: dobro so jih sparili
3. spariti, sastaviti mužjaka i ženku radi rasploda: spariti kravo z bikom

spáriti -im
I. ispariti, pretvoriti u paru: spariti vodo
II. spariti se
1. spariti se, sparušiti se, uvenuti od sparine: trava se je na soncu sparila
2. pokvariti se: vino se je v steklenici sparilo; sparjeno vino

spari|ti se¹ (-m se) pariti se sich paaren

spari|ti se² (-m se) pariti se na vročini: (von der Hitze) ermatten

accouple [akʌ́pl] prehodni glagol
spariti, v par spraviti

aggiogare v. tr. (pres. aggiōgo)

1. vpreči v jarem:
aggiogare i buoi vpreči vole v jarem
aggiogare qcn. al carro della politica pren. vpreči koga v politiko

2. ekst. združiti, spariti

3. pren. podjarmiti

bracket² [brǽkit] prehodni glagol
v oklepaj dati; izenačiti; spariti

to bracket for the prize enako oceniti

decken

1. den Bedarf, die Kosten; geometrisch: pokrivati, pokriti, Dach, Farbe, Anforderungen: prekrivati (sich se), prekriti

2. jemanden, den Rückzug: kriti (sich se)

3. den Tisch: pogrniti, pregrniti

4. sich decken ujemati se, skladati se

5. Tiere: spariti (se), Hunde: zaskočiti, Hengst: kriti

geminō -āre -āvī -ātum (geminus)

I. trans.

1. podvojiti: nisi caves geminabit TER., cum illos (alvos) geminaverint VARR., g. victoriae laetitiam L., urbem L. iz dveh mest narediti eno, honorem, mercedem O., vitae frater annos decem geminaverat O., labor geminaverat aestum O. je bil naredil dvakrat bolj občutljivo, g. pericula TIB., semivocales, verba Q., nec aliud pomum ingeniosius geminatum est PLIN. (namreč s cepljenjem); zelo pogosto v pt. pf.: geminata verba CI., sole geminato CI. z dvojnim soncem, geminata victoria L. dvojna, ebrietas geminata libidine O., geminata littera Q., geminatus honor PLIN. IUN., geminatus gaudia ductor Sidonius SIL.

2. združiti, zediniti, spariti: non acuta si geminant Corubantes aera H. ne, če Koribanti udarjajo skupaj z dvojnimi cimbalami, adeo prope geminata cacumina (eden za drugim) eorum montium sunt, ut ... L., geminata ac duplicata ponantur CI., geminati consulatus T. dva zaporedna konzulata, geminari legionum castra prohibuit SUET., insignes geminat Concordia taedas STAT.; z dat. (s kom): non ut serpentes avibus geminentur, tigribus agni H. da se družijo.

3. ponoviti, ponavljati, (po)množiti: plausus geminatus V. ponoven, postera nox facinus geminat O., vulnere geminato O., verba referre geminata O. ponavljati za kom. –

II. intr. dvojen biti: binaque per totas aedīs geminare supellex LUCR.

rappareiller [-rɛje] verbe transitif izpopolniti, dopolniti z enakim predmetom; napraviti zopet popolno ali polnoštevilno; spariti (des pigeons golobe)

sparúšiti spàrūšīm (se) spariti (se), oveneti: sunce je sparušilo lišće; trava se sparušila na suncu

sprašíti -im, spraši -ite, sprašil -ila, sprašen -ena
1. isprašiti: sprašiti kožuh
2. spariti: matica se spraši

yoke² [jóuk] prehodni glagol
vpreči (žival) v jarem, natakniti (živali) jarem; podjarmiti
figurativno spariti, povezati, združiti (to, with z, s)

yoked in marriage poročèn
neprehodni glagol
biti združen, sparjen; biti oženjen (with z)
skupaj, skupno delati

to yoke one's mind to s.th. beliti si glavo s čim