Franja

span|ec moški spol (-ca …) der Schlaf
globok spanec der Tiefschlaf, tiefer Schlaf, od preutrujenosti: der Erschöpfungsschlaf
nepremagljiv spanec der Schlafanfall
rahel spanec der Schlummer
rahel, kratek spanec das Schläfchen
zdravilni spanec medicina der Heilschlaf
globina spanca die Schlaftiefe
figurativno čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen

spánec sleep; slumber; somnolence

spánec se me loteva I am getting sleepy, I am feeling drowsy
premagal me je spánec I was overcome by sleep

spánec sommeil moški spol ; (zaspanost) envie ženski spol de dormir

rahel spanec sommeil léger
trden spanec sommeil profond (ali réparateur, de plomb)
spanec se me loteva j'ai envie de dormir, j'ai sommeil
spanec ga je premagal il a cédé (ali succombé) au sommeil, il s'est abandonné au sommeil

spánec (-nca) m sonno:
spanec se me loteva mi viene sonno
globok, rahel spanec sonno profondo, leggero
predramiti se iz nemirnega spanca svegliarsi da un sonno irrequieto
imeti dober spanec dormire duro, alla grossa
PREGOVORI:
spanec je boljši kot žganec un buon dormire tanto fa quanto un buon mangiare

spánec -nca m san: rahel spanec
lagan san; trden spanec
tvrd, dubok san; smrtni spanec
vječni san; spanec se me loteva
san me hvata; spanec me sili
san me obuzima; spanec me je premagal
san me je savladao; pregnati komu spanec
razbiti komu san

spánec sueño m ; (zaspanost) somnolencia f , ganas f pl de dormir

rahel spanec sueño ligero
trden spanec sueño profundo (ali pesado ali de plomo)
ne se moči upirati spancu no poder resistir al sueño, caerse de sueño
spanec se me loteva el sueño se apodera de mí
spanec ga je premagal cayó vencido por el sueño

spánec -nca m., сон сну ч., спля́чка -и ж.

spánec -nca m somn

najboljše zdravilo je spanec frazem
(pregovor) ▸ az alvás a legjobb orvosság

assoupissement [-pismɑ̃] masculin uspavanje, dremanje, zaspanost, dremavica, spanec; figuré po-, umirjenje, omamljenje; potlačenje; odrevenelost, medlost

sortir de son assoupissement (figuré) zbuditi se iz svoje odrevenelosti

dormītātiō -ōnis, f (dormītāre) spanje, spanec: Vulg.; pren.: d. animi Aug.

dormītiō -ōnis, f (dormīre)

1. spanje, spanec: Varr. ap. Non., Vulg., altitudo (trdnost) dormitionis Arn.

2. occ. zaspanje = umrtje: sanctae Paulae Hier.; met. smrtno spanje, smrt: Eccl.

nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)

1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.

2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.

3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.

4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan.

sȁnak sȃnka m sen, spanje, spanec: svladao ga sanak; trgnuti se iz -a; sanak će te umiriti

Schlaf, der, (-es, ohne Plural) spanje, spanec (leiser rahel, fester trden, tiefer globok); sen; figurativ spanček, krmežljavost; der Schlaf des Gerechten spanje pravičnega; der ewige Schlaf večni počitek; im Schlafe v spanju; in den Schlaf wiegen/singen uspavati; in Schlaf fallen zaspati; figurativ nicht im Schlafe niti v sanjah (ne)

Schläfchen, das, spanec, dremež; ein Schläfchen machen zadremati

Schlafzustand, der, spanje, spanec

Schlummer, der, (-s, -) (rahel) spanec, dremanje

sleep¹ [sli:p] samostalnik
spanje, spanec
zoologija zimsko spanje; zaspanost
figurativno smrtno spanje
figurativno mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrt

in one's sleep v spanju
sleep drink uspavalni napoj
the sleep of the just spanje pravičnega
brief sleep kratko spanje, spanček
broken sleep móteno, prekinjeno spanje
the last sleep figurativno večno spanje, smrt
restless sleep nemirno spanje
sound sleep zdravo, globoko spanje
want of sleep pomanjkanje spanja
eyes full of sleep zaspane oči
to fall on sleep arhaično zaspati
to get some sleep nekoliko spati
I couldn't get a wink of sleep nisem mogel zatisniti očesa
to go to sleep zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figurativno umreti
to have one's sleep out naspati se
the sleep that knows no waking spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrt
I was overcome with sleep premagal me je spanec
to put (to send) to sleep uspavati; figurativno umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcem
to start of one's sleep planiti iz spanja
to walk in one's sleep hoditi v spanju

sommeil [sɔmɛj] masculin spanje; spanec; zaspanost; utrujenost

sommeil éternel večno spanje, smrt
sommeil de la nature spanje narave
sommeil léger, profond, agité lahko, globoko, nemirno spanje
maladie féminin de sommeil spalna bolezen
s'arracher du sommeil iztrgati se, planiti iz spanja
il s'est abandonné, il a cédé, il a succombé au sommeil spanec ga je premagal
j'ai besoin de 10 heures de sommeil potrebujem 10 ur spanja
avoir sommeil biti zaspan, utrujen
dormir d'un sommeil de plomb; dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
laisser une affaire en sommeil začasno odložiti zadevo
mettre en sommeil (figuré) dati ad acta
réveiller quelqu'un en plein sommeil zbuditi koga sredi spanja
tirer quelqu'un du sommeil zbuditi koga iz spanja
mourir de sommeil stoje spati, umirati od spanca, od utrujenosti
tomber de sommeil klecati, padati od utrujenosti
vaincre le sommeil premagati spanec