sovraštv|o srednji spol (-a …) die Feindschaft, der [Haß] Hass, das [Haßgefühl] Hassgefühl (rasno [Rassenhaß] Rassenhass, dedno Erbfeindschaft, do intelektualcev [Intellektuellenhaß] Intellektuellenhass, do Nemcev [Deutschenhaß] Deutschenhass, do samega sebe [Selbsthaß] Selbsthass, do tujcev [Fremdenhaß] Fremdenhass)
žgoče sovraštvo bitterer [Haß] Hass
razpihovanje sovraštva die Verhetzung
spačen od sovraštva [haßverzerrt] hassverzerrt
živeti/biti v sovraštvu z/s in Feindschaft leben/liegen mit
Zadetki iskanja
- sovráštvo hatred (do, proti of, against, towards); enmity; pesniško, literatura hate
vreden sovráštva hateful
biti v sovráštvu z to be at daggers drawn with
čutiti sovráštvo do koga to hate someone
poln sovráštva filled with hatred
gojiti sovráštvo do koga to bear malice towards someone, to entertain hatred for someone
netiti sovráštvo do koga to be fuel to someone's hatred
živé v (medsebojnem) sovráštvu they live on bad terms, they are at daggers drawn
nakopati si sovráštvo to incur someone's hatred, to draw upon oneself someone's hatred
iz sovráštva do because of (ali out of) (one's) hatred for (ali of) - sovráštvo inimitié ženski spol , haine moški spol
poln sovraštva rempli (ali plein) de haine, haineux
sovraštvo do ljudi misanthropie ženski spol
rasno sovraštvo haine raciale, racisme moški spol
razredno sovraštvo haine de classes
smrtno sovraštvo inimitié (ali haine) mortelle
sovraštvo do tujcev haine des étrangers, xénophobie ženski spol
v sovraštvu biti s kom être sur le pied de guerre avec quelqu'un, détester quelqu'un cordialement, avoir quelqu'un en horreur, familiarno être à couteaux tirés avec quelqu'un
živeti v sovraštvu s kom vivre en inimitié avec quelqu'un - sovráštvo (-a) n odio, astio, accanimento, inimicizia, livore:
čutiti sovraštvo do koga, do česa provare odio, astio verso, contro qcn., qcs.; avere in odio qcn., qcs.
gojiti globoko sovraštvo avere il veleno in corpo
požreti, požirati sovraštvo mangiare, masticare veleno
pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo schizzare veleno (da tutti i pori), sputare veleno
psiht. sovraštvo do žensk misoginia
sovraštvo do novega misoneismo
sovraštvo do tujcev xenofobia - sovráštvo s neprijateljstvo, mržnja: sejati sovraštvo med ljudmi
sijati, sejati mržnju medu ljudima; razredno sovraštvo
klasna mržnja; smrtno sovraštvo; biti s kom v -u; razpihovati sovraštvo
raspirivati mržnju; sovraštvo do tujcev
mržnja prema strancima - sovráštvo odio m ; enemistad f
sovraštvo do ljudi misantropía f
rasno sovraštvo odio de razas
razredno sovraštvo odio de clases
smrtno sovraštvo odio mortal
sovraštvo do tujcev xenofobia f
živeti v sovraštvu z estar enemistado con, fam estar a matar con - sovráštvo -a s., нена́висть -і ж., непри́язнь -і ж.
- sovráštvo -a s
1. ură
2. aversiune - aborrecimiento moški spol sovraštvo, mržnja, mrzenje, gnus, stud
- accanimento m
1. sovraštvo, besnost
2. trdovratnost, zagrizenost, vztrajnost:
studiare con accanimento zagrizeno, vztrajno se učiti - aliēnātiō -ōnis, f (aliēnāre) „odtujitev“ =
1. oddaja ali prodaja kake reči drugemu: Sen. ph., Icti.; sacrorum al. Ci. oddaja rodovnih svetinj (sacra gentilicia) kakemu drugemu rodu = prenos rodovnih svetinj na drug rod; tudi oddajna pravica: alienationem nummorum (peculii) non habere Ulp. (Dig.) ne imeti pravice odda(ja)ti...
2. pren.
a) odtujenje duha = odpad, razdor, sovraštvo, odpor: repentina L., exercitūs C., patrui T., non statim (amicitiae) alienatio disiunctioque faciunda est Ci. (prijateljstvo) se ne sme takoj razdreti in razdružiti; z a(b): tua a me alienatio Ci.; z in: praecipua in (do) Vitellium alienatio per Illyricos exercitus T.
b) medic. α) alienatio mentis odsotnost duha, nezavest: Cels., Plin., Dig., alienationem mentis simulans T. (Annal. VI, 24, dvoumen zapis) blaznost; brez gen. mentis: Sen. ph.; z gen. causae: effrenati pectoris al., ebrietatis al. Arn. β) odmiranje, slabljenje udov: Cael.
3. (v pozni lat.) premena, menjava: frequens al. capitis Cael. pogostna menjava lege glave. - animosity [ænimɔ́siti] samostalnik
sovraštvo, mržnja - animus [ǽniməs] samostalnik
sovraštvo, mržnja
pravno zlobna namera
to have (ali feel, show) (an) animus against s.o. biti komu sovražen - antagonism [æntǽgənizəm] samostalnik (to, against, with)
nasprotovanje, antagonizem, sovraštvo (between)
tekmovanje
to be in antagonism with biti v sovraštvu s kom - astio m sovraštvo, mržnja (iz zavisti):
portare astio a qcn. sovražiti koga
avere, nutrire, provare astio verso qcn., contro qcn. čutiti sovraštvo do koga, sovražiti koga - āversātiō -ōnis, f (āversārī) nenaklonjenost, mržnja, sovraštvo: tacita Q.; z objektnim gen.: eius rei, alienorum processuum Sen. ph.
- aversion [əvə́:šən] samostalnik (to, for)
nenaklonjenost, odpor, sovraštvo; predmet sovraštva
hudomušno one's pet aversion najzoprnejši komu - aversion [avɛrsjɔ̃] féminin mržnja, sovraštvo, antipatija
j'ai de l'aversion zoprno mi je, upira se mi
avoir quelqu'un en aversion mrziti koga
avoir de l'aversion pour quelque chose mrziti kaj, ne moči trpeti česa
faire quelque chose avec aversion z odporom kaj narediti
il m'a pris en aversion zamrzil, zasovražil me je - dēclīnātiō -ōnis, f (dēclīnāre)
I. intr.
1.
a) stran neba, naklon (nagnjenost) zemlje proti tečajema: d. caeli Vitr., Col., declinationes caeli, declinatio (declinationes) mundi Col.
b) α) borilno (iz)ogib, odmik: lanceam exiguā corporis declinatione vitare Cu.; pren.: quot ego tuas petitiones … parva quadam declinatione et, ut aiunt, corpore effugi! Ci. β) arhit. zapogib: declinationes libramenti ventris Vitr. zapogibi ob koncih bočne ploskve. γ) fil. odklon, oddaljitev od svoje poti: d. atomorum Ci.
2. pren.
a) ret. odmik, oddaljitev od predmeta: Q., declinatio brevis a proposito Ci.
b) gram. vsako spreminjanje besedne oblike (sklanjanje, spreganje, stopnjevanje), pregibanje: Varr., Q., pri poznejših slovničarjih le sklanjanje, sklanjatev, deklinacija (v našem pomenu): Don. idr.
c) fil. sovraštvo, mržnja, nenaklonjenost, odpor: adpetitio et declinatio naturalis Ci., quae declinatio, si cum ratione fiet, cautio appelletur Ci., hominum … declinationes Gell.
č) medic. popustitev, ponehanje bolečine, bolezni: Marc., Th. Prisc., Cael.
— II. trans. izogib, ogibanje: laboris et periculi Ci. - despite1 [dispáit] samostalnik
nevolja, jeza; trma, lokavost; sovraštvo
arhaično zaničevanje
(in) despite of kljub, navzlic, ne glede na
in one's own despite proti svoji volji