Franja

sonor|en [ó] (-na, -no) sonor, volltönend, klangvoll

sonóren sonorous; (zveneč, gramatika) sonant

sonóren sonore, retentissant

sonoren glas (smeh) voix ženski spol (rire moški spol) sonore
sonoren soglasnik consonne ženski spol sonore, sonore ženski spol

sonóren (-rna -o) adj. (zveneč, zvonek) sonoro

sonóren -rna -o (lat. sonorus) sonoran, zvučan, glasan, zvonak

sonóren sonoro

sonoren glas voz f sonora
sonoren soglasnik consonante f sonora

rotund [rotʌ́nd] pridevnik
(redko) okrogel, zaokrožen, obel; debel, debelušen; bombastičen; (o glasu) zveneč, sonoren, poln

rotund phrases bombastične fraze

sonor sonoren

sonór -ă (-i, -e) adj.

1. zveneč, zvočen; zvonek, sonoren

2. odmeven

sònōran -rna -o (lat. sonorus) sonoren, zvočen, zveneč, zvonek: sonoran glas; -i suglasnici

sonore [sɔnɔr] adjectif zveneč, zvočen, doneč, blagozveneč; sonoren; technique z dobro akustiko; masculin (= film masculin sonore) zvočni film

onde féminin sonore zvočni val
consonne féminin sonore zveneč soglasnik
salle féminin sonore akustična dvorana
voix féminin sonore zvonek, zveneč, sonoren glas

sonōro

A) agg.

1. zvočen; odmeven

2. sonoren, zvonek; ekst. glasen, gromek, hrupen

3. pren. visokodoneč, zanesen, napihnjen

4. jezik sonoren, zveneč

5. film
cinema sonoro zvočni film

B) m film

1. zvočni film

2. zvočna sled

vibrant [váibrənt]

1. pridevnik
tresoč se, drhteč, trepetajoč (with od)
rezonančen, sonoren
jezikoslovje zveneč; odmevajoč; nihajoč
figurativno vznemirjen, razburkan (čustva); utripajoč; močan

a vibrant personality močna osebnost
cities vibrant with life od življenja utripajoča mesta

2. samostalnik
jezikoslovje zveneč glas

Bruststimme, die, sonoren glas

voiler¹ [vwale] verbe transitif zakriti s tančico (une statue kip); prikrivati (la vérité resnico); skrivati, zamračiti

se voiler le visage nositi pajčolan, tančico
(figuré) se voiler la face zakriti si obraz (da ne bi česa videli)
le ciel se voile nebo se oblači
sa voix se voile glas mu je manj čist, manj sonoren