Franja

Zadetki iskanja

  • soglas|en (-na, -no) einstimmig; mnenje: einmütig, einhellig
    biti soglasen (sich) einig sein (smo soglasni wir sind uns einig)
  • soglásen concordant (z with); consonant (with); in agreement, agreeing (with); unanimous
  • soglásen concordant, conforme; unanime

    soglasno d'un commun accord, à l'unisson, unanimement, à l'unanimité
    sogla sno z conformément à, en conformité avec, en harmonie avec
    glede tega so vsi soglasni tout le monde est d'accord là-dessus
    soglasno sprejeti predlog adopter une motion à l'unanimité
  • soglásen (-sna -o) adj.

    1. concorde, consenziente, consensuale:
    soglasna ločitev separazione consensuale
    niso bili soglasni z njegovim načrtom non erano d'accordo con il suo piano

    2. unanime, ekst. corale:
    soglasna izvolitev elezione unanime
    soglasen protest protesta corale

    3. armonico; proporzionato
  • soglásen -sna -o
    1. jednoglasan: soglasen izid volitev
    jednoglasan rezultat izbora; -o izvoliti
    jednoglasno izabrati, primiti
    2. suglasan, saglasan, istih misli: nismo vsi -i
  • soglásen prid., згі́дний прикм., зго́дний, зго́ден прикм., односта́йний прикм.
  • soglásen -sna -o prid. unanim
  • sóglasen concordante ; (enoglasen) unánime

    glede tega so vsi soglasni hay unanimidad sobre eso
    soglasno por unanimidad
    soglasno z de acuerdo con, conforme con
  • acclamatory [əklǽmətəri] pridevnik (acclamatorily prislov)
    pohvalen, pritrjevalen, soglasen
  • acconsenziēnte agg. soglasen
  • acorde skladen, soglasen, enodušen; harmoničen

    acorde m gl akord
  • approbateur, trice [aprɔbatœr, tris] adjectif odobravajoč, soglasen, pritrjevalen; masculin, féminin odobravalec, -lka, hvalitelj, -ica
  • approbatif, ive [-tif, iv] adjectif odobravajoč; soglasen
  • armónico harmoničen, soglasen, skladen, ubran
  • assentive [əséntiv] pridevnik (assentively prislov) (to)
    soglasen, pritrjevalen
  • canōrus 3 (canere)

    1. pojoč, doneč, zveneč: animal Ci. (o petelinu), vox nec languens nec canora Ci. pojoč glas (kot govorniška slabost), canorus ales H. labod pevec, aves c. V. ptice pevke, fides c. V. jasno zveneča struna, aes c. V. doneča trobenta, turba O. trobentači, canoro choro Iuv. s petjem in plesom.

    2. blagozvočen, blagoglasen, zvonek, miloglasen, soglasen, skladen, ubran, melodičen: vox Acc. fr., Ci., O., Petr., orator Ci. blagoglasno govoreč, profluens quiddam habuit Carbo et canorum Ci. gladko besedo in zvonek glas, versūs H., nugae H. prazen zven, latratus Col.; subst. canōrum -ī, n blagoglasje, blagozvočnost, zvočnost: canorum illud in voce splendescit Ci., canorum illud et profluens T.
  • coincident [kouínsidənt] pridevnik (coincidently prislov) (with)
    hkraten, istočasen; skladen, soglasen
  • coincidental [kouinsidéntl] pridevnik (coincidentally prislov)
    soglasen; naključen
  • concordant [kənkɔ́:dənt] pridevnik (concordantly prislov) (with)
    soglasen, skladen; harmoničen, ubran
  • concordant, e [-dɑ̃, t] adjectif skladen, ujemajočse, soglasen

    témoignages masculin pluriel concordants skladna pričanja