Franja

sodb|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. pravo das Urteil, Gerichtsurteil, der Spruch, Urteilsspruch, Rechtsspruch, der Verdikt, avstrijsko tudi: das Erkenntnis
oprostilna sodba der Freispruch
obsodilna sodba der Schuldspruch
das -urteil (dokončna Endurteil, kazenska Strafurteil, ničnostna Nichtigkeitsurteil, oblikovalna Gestaltungsurteil, o razvezi Scheidungsurteil, spreminjevalna Abänderungsurteil, ugotovitvena Feststellungsurteil, vmesna Zwischenurteil, zamudna Versäumnisurteil, zmotna/napačna Fehlurteil)
… sodbe Urteils-
(izrekanje die Urteilsfällung, izrek der Urteilsspruch, izvršitev der Urteilsvollzug, die Urteilsvollstreckung, oblikovanje die Urteilsfindung, obrazložitev die Urteilsbegründung, razglasitev die Urteilsverkündung, vsebina der Urteilsinhalt)
izreči sodbo ein Urteil fällen
oblikovati sodbo ein Urteil schöpfen
senat/sodnik, ki izreče sodbo der Spruchkörper

2.
božja sodba das Gottesurteil, das Gottesgericht, Ordal
Parisova sodba das Urteil des Paris
poslednja sodba das jüngste Gericht, Jüngstes Gericht, das Weltgericht
Salomonova sodba Salomonisches Urteil

sodb|a² [ô] ženski spol (-e …)

1. logična: das Urteil (določujoča Bestimmungsurteil, atributivna Attributionsurteil, bitna Seinsurteil, relacijska Relationsurteil, obča allgemeines/universales, posebna besonderes/partikuläres, posamična einzelnes/singuläres, trdilna bejahendes/affirmatives, nikalna verneinendes/negatives, neskončna unendliches/limitatives, kategorična kategorisches, hipotetična hypothetisches, disjunktivna disjunktives, problematična problematisches, asertorična assertorisches, apodiktična apodiktisches)

2. (ocena) das Urteil (pavšalna Pauschalurteil, vrednostna Werturteil, izkustvena Erfahrungsurteil)
sodba o čem: das Urteil über, die Beurteilung (des)

3. (presoja) das Erachten

sódba sentence, judg(e)ment; (porotnikov) verdict; condemnation; (razsodba) arbitrament, arbitration; (mnenje) judgment, opinion, estimation, thinking

poslednja sódba religija Judgment Day, Doomsday, the Last Judgment
božja sódba judgment of God, zgodovina ordeal
napačna sódba error of judgment, wrong verdict
oprostilna sódba porotnikov verdict of not guilty
smrtna sódba death sentence, (listina) death warrant
po moji sódbi in my opinion (ali judgment)
sódba v korist tožnika verdict for the plaintiff
izvršitev sódbe execution of a sentence
pravnomočna sódba final judgment
izvršiti sódbo to carry out (ali to execute) a sentence
izreči sódbo to give (ali to pass, to deliver, to pronounce) sentence (nad on)
razveljaviti sódbo to quash a sentence
spodbijati sódbo to impugn a judgment
spremeniti sódbo to commute a sentence
sprejeti sódbo to submit to a sentence
napraviti, ustvariti si sódbo to form an opinion (ali judgment)
vzdržati se vsake sódbe o neki zadevi to abstain from giving any opinion on a matter

sôdba pravno jugement moški spol , arrêt moški spol , sentence ženski spol , décision ženski spol ; (porotnikov) verdict moški spol ; (mnenje) opinion ženski spol , avis moški spol

po moji sodbi à mon jugement, à mon avis
božja sodba jugement de Dieu, ordalie ženski spol
črepinska sodba ostracisme moški spol
oprostilna sodba jugement d'acquittement, sentence absolutoire
poslednja sodba Jugement (dernier)
vrednostna sodba jugement de valeur
sodba v odsotnosti (obtoženca) jugement par contumace (ali par défaut)
izreči sodbo prononcer (ali rendre) un jugement (ali un arrêt, un verdict), faire le prononcé d'un jugement
izvršiti sodho exécuter un jugement
potrditi sodbo confirmer un jugement
razveljaviti sodbo annuler (ali casser, infirmer, invalider) un jugement
spremeniti sodbo modifier (ali réformer) un jugement
narediti si, ustvariti si sodbo o se faire une opinion sur
sodbo izreči o čem émettre (ali prononcer, porter) un jugement sur quelque chose, se prononcer sur quelque chose
zoper sodbo se pritožiti, vložiti priziv proti sodbi appeler (ali faire appel) d'un jugement
v tej zadevi mu ne gre sodba il n'est pas compétent dans cette affaire

sôdba (-e) f

1. jur. sentenza; verdetto:
razglasiti sodbo emanare una sentenza
pritožiti se zoper sodbo ricorrere contro una sentenza
oprostilna sodba sentenza assolutoria
obsodilna sodba sentenza di condanna

2. ekst. giudizio, valutazione, opinione:
krivična, ugodna, utemeljena sodba giudizio ingiusto, favorevole, fondato
po moji sodbi a mio giudizio, a mio parere, secondo me

3. filoz. giudizio:
spoznavna, teleološka sodba giudizio determinante, teleologico
rel., hist. božja sodba giudizio di Dio
pren. sodba zgodovine il giudizio, il verdetto della storia

sôdba ž
1. sud: človeška sodba
ljudski sud; božja sodba
božji sud; poslednja sodba
sudnji dan, strašni sud
2. sud, mišljenje: logična, pravilna, ugodna sodba; kriva sodba o čem; ustvariti si svojo -o o čem
3. sud, presuda, sudska odluka: izreči pravično -o nad kom; oprostilna sodba
puštanje ispod suđenja, oslobođenje; razveljaviti -o
obesnažiti presudu; preklicati -o
opozvati presudu; ovreči -o
opovrgnuti presudu
4. suđenje, sud: priti pred -o
doći pred sud; pred -o obstati
opravdati se pred sudom, na suđenju

sôdba juicio m ; jur sentencia f , fallo m , (kazenska) condena f ; (porotnikov) veredicto m ; (mnenje) opinión f

oprostilna sodba sentencia absolutoria
izreči (potrditi, razveljaviti, izvršiti) sodbo pronunciar ali dictar (confirmar, anular ali casar, ejecutar) una sentencia
vložiti priziv proti sodbi apelar contra una sentencia
izraziti (svojo) sodbo o emitir un juicio sobre
ustvariti, napraviti si sodbo o formarse (ali hacerse) una idea de
po moji sodbi a mi juicio, en mi opinión, a mi parecer

sôdba -e ž., ви́рок -у ч.

sôdba -e ž
1. jur. sentinţă; verdict
2. judecată, opinie, părere, aviz

črepinska sodba ženski spol das Scherbengericht, der Ostrazismus

kontumacijska sodba ženski spol pravo das Versäumnisurteil

Parisova sodba ženski spol das Urteil des Paris

ugotovitvena sodba ženski spol pravo das Feststellungsurteil

account¹ [əkáunt] samostalnik
trgovina račun, konto; poročilo, pripovedovanje; mnenje, sodba; važnost, korist; vzrok; ocena; likvidacijski rok

balance of account saldo
by all accounts povsem
to bring (ali call) to account poklicati na odgovor
to cast accounts delati proračun, kalkulirati
account of charges režijski stroški
account of costs proizvodni stroški
current account tekoči račun
to carry to a new account prenesti na nov račun
drawing account žiro račun
to give an account poročati
to give a good account of o.s. imeti uspeh, dobro se izkazati
the great account sodni dan
ameriško to hand in one's account umreti
to leave out of account ne upoštevati
to make an account ceniti
to make out an account napisati račun
of no account nepomemben
on no account nikakor ne
on my account zaradi mene
on one's own account na lastno odgovornost
on account of zaradi
to overdraw one's account prekoračiti svoj račun
to settle an account poravnati račun
to settle accounts with figurativno obračunati s
of small account nepomemben
to take into account upoštevati
to turn into account izkoristiti, uporabiti
square accounts poravnani računi
on what account? čemu?

act¹ [ækt] samostalnik
delo; dejanje; zakon, listina; svečanost; sodba; teza za disertacijo

act of bravery junaško dejanje
act and deed uradna listina, obveznost
Act of God višja sila
Act of Grace pomilostitev
act of hostility sovražno dejanje
in act v resnici, dejansko
in the (very) act pri (samem) dejanju (zasačen)
Act of Oblivion pomilostitev
to put on an act zaigrati komedijo

animus -ī, m (v lat. ta beseda nima več prvotnega konkr. pomena „sapa“, „veter“, ki ga kaže še gr. ἄνεμος, ampak se rabi le pren. v pomenu „duša“, „duh“).

A.

1. duša (naspr. corpus ali anima = fizična ali tudi duševna življenjska moč): animi corporisque vires L., credo deos immortales sparsisse animos in corpora humana Ci., unde anima atque animi constet natura Lucr., difficile est animum perducere ad contemptionem animae (življenja) Sen. ph.; redkeje o živalih: bestiae, quarum animi sunt rationis expertes Ci., animantia quaedam animum habent, quaedam tantum animam Sen. ph.

2. duh (kot obseg vseh duševnih zmožnosti): dux atque imperator vitae mortalium animus est S., animus incorruptus, aeternus, rector humani generis, agit atque habet cuncta S., animus et mens Ci. (celota in del): duh in sposobnost mišljenja, animo delectari N. duševni užitek imeti, annis gravis atque animi maturus Aletes V., primum animus vigorem suum, deinde corpus quoque recuperavit Cu.

3. pesn. (= anima) življenjska moč, vitalnost, življenje: unā eādemque viā sanguis animusque sequuntur V., dant animos plagae (turbini) V. ga ožive = ga zaženejo (da se vrti), ga zavrtijo, rapidus torrens, animos cui verna ministrant flumina Stat.

4. met. oseba, mož, človek: cuncta manūs avidas fugient heredis, amico quae dederis animo H. svoji ljubi osebi = samemu sebi, quae vox ut venit ad aurīs, obstupuere animi V., miserere animi V. usmili se me, impotens animus Cu. človek, ki ne pozna mere; ljubkovalno: mi anime Pl. ali anime mi Pl., Ter. srce moje, animus meus Fr.

B. Splošni pomen „duša“ se cepi po trojni duševni dejavnosti mišljenja, čutenja, hotenja:

I. sposobnost mišljenja, miselnost:

1. duh, um: animo circumspicere, cernere, praesentire, providere Ci., id potestis cum animis vestris cogitare Ci., accipite haec animis laetasque advertite mentes V., animo metitur utrumque O.; pogosto: animum rebus advertere, adiungere, applicare, attendere, intendere, appellare ipd. Ci., aliquid animo concipere Ci., L. idr. misliti si kaj, predstaviti (predstavljati) si kaj, animos adhibete O. pazite.

2. met.
a) duh = misli: adesse animo (animis) Ci., L. z mislimi prisoten biti = paziti, fingite parumper animo Ci. v mislih, sic in animo habeto, uti ne cupide emas Ca., sic semper in animo habui te in meo aere esse Ci. ep. sem vedno mislil, ignotas animum dimittit in artes O.
b) zavest, zavestnost: mihi animus etiam nunc abest Pl., rediit animus Pl., relinquit animus Sextium gravibus acceptis vulneribus C. onesvestil se je Sekstij, timor abstulit omnem sensum animumque O., lonqui ali defici animo Cu. zavest izgubiti (izgubljati), onesvestiti se, linquente animo in eum... incubuit Cu., linquentem revocare animum Cu. ali animum recipere Cu. zopet osvestiti se, redeunte paulatim animo Cu.; v pl.: deficientibus animis L.
c) pamet = spomin: deleo omnes dehinc ex animo mulieres Ter., excĭdere ali effluere ex animo Ci. izgubiti se (uiti) iz spomina, pozabiti se, memor in bene meritos animus Ci., omnia fert aetas, animum quoque;... nunc oblita mihi tot carmina V., animis dicta figere V. vtisniti si v spomin, zapomniti si, memorique animo tua iussa notavi O., haberet in animo amicum T. naj bi se spominjal prijatelja, recursabant animo vetera omina T.
č) misel, mnenje, spoznanje, sodba, premislek (premišljevanje): ut animus meus est Pl., meo (quidem) animo Pl., Ci. po mojem mnenju, po mojih mislih, kakor se meni zdi, animo spatium dare Cu. duhu časa dati (čas si vzeti) za premišljevanje, aliquid animo agitare Cu. nameravati kaj, animo in diversa versato Cu.

II. čutenje:

1. čuteča duša (naspr. mens misleča duša), srce, čut, čustvo, občutek: mala mens, malus animus Ter. srce, otiosus ab animo Ter. brez skrbi, brezskrben, Medea animo aegra, amore saevo saucia Enn. ap. Corn. na duši (od ljubezni) bolna, animus aegrotus Ter. od ljubezni bolno srce, animus aeger Ci., animo tremere Ci., animi metus Ci. ali timor S., lubido animi sui S. strastnost, dolor animi Cu., sortem animo miseratus V., horror animo est V., animos ad sidera tollo V. srce dvigam k nebu, animo iras concipere O. razjeziti se, omnium mentes animosque perturbare C. mišljenje in čutenje, glavo in srce, iuvenem oculis animoque requirit O., aequo animo Pl., Ci., N. idr. ravnodušno, animo iniquo Ter., Ci., L. idr. nerad, non movet facies animos ferarum O., (Aristides Thebanus) omnium primus animum pinxit et sensus hominum expressit Plin. je prvi oduševil svoje slike in izrazil človeške čute; pogosto loc. animī v srcu (velikokrat skoraj pleonastično, takrat se sploh ne sloveni): incertus animi Ter., S. fr. idr., dubius a. V., aeger a., suspensi a., stupentes a. L., angere se a. Pl., pendēre a. Ter., Ci., iuvenem a. miserata V.

2. met.
a) duh, srce = mišljenje in čustvovanje, miselnost in ravnanje, misli, čud, značaj, načela: animus iracundus Pl., laetus H., O., fortis, apertus et simplex, altissimus ac gloriae cupidus Ci., magnus Ci., C., alacer ac promptus C., fluxus S. lahkomiselna načela, belli ingens, domi modicus S. prevzeten skromen duh, animo ingenti S. junaškega duha (značaja), liberi hominis animus Cu., femina ingens animi (loc.) T. velikodušna, meliore animo O. zadovoljnejši, esse angusti animi atque demissi Ci., pusilli animi est Ci. znamenje nizkotnega mišljenja je, kaže nizkotno mišljenje, animi parvi H. nizkomiseln, quaerit moresque animumque virorum O., animi imbecillitas C., animi constantia O.; pesn. (o drevesih): exuerint silvestrem animum V. svoje divjaštvo.
b) duševna (srčna) razpoloženost, (dobra ali slaba) volja: si animus vultu aestimatur Cu., animo dispar vultus Cu., bono animo esse Ci. dobro razpoložen biti, dobre volje biti, bonum animum habere Cu. brez strahu biti.
c) duševna razpoloženost = mišljenje, srce (pogosto z napovedjo osebe, ki ji je naklonjeno ali sovražno): hoc animo in nos esse debetis Ci., bono ali alieno animo esse in aliquem C. naklonjen ali nenaklonjen (sovražen) biti komu, inimico animo esse C., amicus ali hostilis a. Cu., capere regis animum Cu. naklonjenost, reconciliati pignus animi Cu. zopet pridobljene naklonjenosti, quo animo inter nos simus, ignorant Ci. kako smo si med seboj, pro mutuo inter nos animo Ci.

3.
a) srce = srčnost, pogum(nost): bono es animo Ter., Varr., Ap. ali bono sis (fac sis) animo Kom. ali animum bonum habe Pl., S. idr. bodi pogumen, fac animo praesenti hoc dicas Ter. srčno, pogumno, in re mala bono animo uti Plin. „grenke molče požirati“, satis animi O., si ad haec parum est animi L., cum Poeno recens victoria animo esset L. je Punca hrabrila, mu dajala srce, magnum animum ostendere C., telo animus praestantior omni O., his dictis animum arrecti V. opogumljeni, neutris animus est ad pugnandum L.; pogosto v podobah z glagoli naraščanja in pojemanja, vzdigovanja in upadanja, vnemanja in podiranja: cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit extemplo Romanis a. L., animus crevit obsessis Cu., animum dare O., animum (animos) addere Ci., L., animos facere L., animum augere C., L., animus alicui accedit ali animi iis accedunt Ci., animum sumere Vell. srce si vzeti (jemati), animo deficere Hirt. srce izgubiti, pogum upade (upada) komu, animus relanguescit C., cum ipsa cunctatio et his animos minuisset et auxisset hosti L., animum (animos) tollere Pl., Ci., L., animum demittere O., hostium animi labare coeperunt Cu., animi cecĭdēre O. srce (jim) je upadlo, pogum (jim) je upadel (= animis concĭdunt hostes Hirt.), animum (animos) accendere, inflammare L., Cu., animum (animos Iust.) frangere Ci., O. srce streti komu, frangi animo Ci., N. srce se komu stre; pren.: venti proelia tollunt animis et viribus aequis V.; poseb. iskrenost, živahnost, živost (govora): actio plena animi Ci., quae vis, qui animus... illi oratori defuit Ci., et consilii et animi satis Q.
b) pogumno ali ponosno pričakovanje, pogumna ali ponosna zavest: ne super fortunam animum gereret S., magnus mihi animus est hodiernum diem... initium libertatis totius Britanniae fore T. s ponosno zavestjo se nadejam.
c) domišljav duh, prevzetnost, ošabnost, napuh, kljubovalnost; nav. v pl. (gl. opombo): remittant spiritus, comprimant animos suos, sedent arrogantiam Ci., iam insolentiam noratis himinis, noratis animos eius et spiritus tribunicios Ci. tribunsko prevzetnost, cum divitiae iam animos facerent L., Demarata uxor... inflata adhuc regiis animis ac muliebri spiritu L., (Niobae) multa dabant animos O., haec natis habens sublimes animos O. preponosna na svoje otroke, victor superans animis V., pone animos V.; redko v sg.: cui inerat contemptor animus et superbia S.
č) nejevolja, jeza, ihta: animum vincere, iracundiam cohibere Ci., alicuius animos atque impetus retardare Ci., vince animos iramque tuam O., suo animo indulgere O. = animo obsequi Cu. ihti vda(ja)ti se, animo imperare, temperare Cu., ferus lacrimas animi siccaverat ardor O., animi Archilochi H. strastnost, inexorabilis a. in devictos Cu.; pesn.: celsa sedet Aeolus arce... mollitque (ventorum) animos (divjost) et temperat iras V.

III. hotenje:

1. volja, želja, hotenje, (na)gon: quoniam nobis di immortales animum ostenderunt suum Pl., clamare libebat, verba animo desunt O., omnibus idem animus est V., ad omnia et animo et consilio paratus Ci., paucis ad moriendum animus fuit Cu. malokateri so bili voljni (pripravljeni) umreti, a. incessendi Cu., hos auctores ut sequar inclinat animus L., ex animo Ter., Ci. idr. ali ex animi sententia Ci. idr. rade volje, prostovoljno, od tod tudi = iz vsega srca, odkritosrčno, zares (naspr. simulatē). Rekla: in animo habeo Ci., C., L. = in animum habeo L. = est (mihi) in animo Ci., C., L., T. = est (mihi) animus V., O., Cu., Suet. = avet animus Ci. = fert animus O. idr. pesniki, Suet. (vsa ta rekla z inf.) volja me je, volje sem, pri volji sem, ljubi se mi, volja me žene, hočem, nameravam; tako tudi: occupandae rei publ. animum habere Vell., animum vincendi capere Iust. hoteti.

2.
a) namen, namera, nakana: sin aliter animus vester est Ter., teneo, quid animi vostri super hac re siet Pl., ut si bono animo fecissent, eorum consilium laudavit N., hostes... in foro... constiterunt hoc animo, ut... depugnarent C., eo ad te animo venimus, ut... Ci., non idem sibi et militibus animi esse Cu.; z gen. gerundii: animum nubendi finitimis ommittere Iust.
b) poželenje, hotenje, pohota, sla, slast, zabava: cubat amans animo obsequens Pl. ustrezajoč svojemu poželenju, potare atque animo obsequi Ter., animo morem gerere Ter. ali indulgere animis O. ustreči (ustrezati) svojemu poželenju, animum suum explere Ter. slo nasititi, exple iis animum Ter. zadovolji jih, ugodi jim, militum animis expletis L. ko je bilo... poželenju ustreženo, animi gratiā Pl. ali animi causā Pl., Plin. v zabavo (slast), za šalo, qui illud animi causā fecerit, hunc praedae causā quid facturum putatis? Ci., haec (animalia)... alunt animi voluptatisque causā C. v slast in zabavo; animus ad aliquid sla do česa, mikavnost česa, čut za kaj, želja po čem: a. ad nuptias Ter., cum eius animum ad persequendum non neglegentia tardaret, sed... Ci., si Besso tantum animi fuisset ad proelium, quantum ad paricidium fuerat Cu.

Opomba: Pri pesnikih (redkeje v prozi) pogosto pl. namesto sg., kadar se nanaša na množico oseb: dicam actosque animis in funera reges V. ali izraža obilje: Demarata uxor... inflata regiis animis L. ali (pri pesnikih) iz metričnih razlogov: hunc animis errorem detrahe nostris O., nunc animis opus V. (pri animo errorem, animo opus bi prišlo do hiata).

apprezzamento m cenitev, ocena, sodba:
apprezzamenti malevoli nenaklonjene, zlohotne sodbe
apprezzamenti benevoli naklonjene, dobronamerne sodbe

apreciére -i f

1. spoštovanje

2. ocena, sodba

arbitrium -iī, n (arbiter)

1. prisotnost tuje osebe: en locus ab omni liber arbitrio (arbitro?) vacat Sen. tr.

2. razsodnikova razsodba, razsodniški izrek o čem: aliud est iudicium, aliud arbitrium (prim. iudex in arbiter) Ci., arb. rei uxoriae Ci., captare arbitria principalium armorum Vell. lastiti si razsodništvo v prepiru poglavarjev, arbitrium recipere Icti.

3. pren.
a) sodniški izrek, sodba, odredba: cum... de te... Minos fecerit arbitria H., penes usum est arbitrium loquendi H., id arbitrium sui consilii esse negavit Cu., victoris arbitrium exspectare (opperiri) Cu., victoriae arbitrium agere Cu.
b) (lastni, svoj) razsodek, izprevidek, (svobodna) odločitev, volja, mnenje: Lucr., H., O., quid enim ille unquam arbitrio suo fecit? Ci., eius (Aristidis) arbitrio N., arbitrio meo, parentum arbitrio Cu., ad arbitrium suum imperare C., ad arbitrium tuum testes dabo Ci., non vestri erit arbitrii, si... L., arb. in eligendo L., liberum arbitrium pacis ac belli L., arbitrium salis vendendi L., arbitria funeris Ci. (po stanu in imetju odmerjena) pogrebščina (pren.: nondum palam factum erat occidisse rem publicam, cum tibi arbitria funeris solvebantur Ci.), arbitrium liberum mortis Cu. svobodna izbira smrti, arbitrio auris uti Gell. po sluhu odločati.
c) gospostvo, svojevoljnost, (neo-mejena) oblast: Sen. ph., Plin., Q., Suet., ut omnia unius arbitrio gererentur N., quam (vitam) ne alieno arbitrio amitteret N., cuius (Iovis) nutu et arbitrio caelum, terra mariaque reguntur Ci., in eius arbitrium ac potestatem venire nolebant Ci., me vindices ab Romanorum arbitrio L., arbitrio volucrum raptatur equorum O., arbitrium regni (rerum Romanarum) agere T.

arrêt [arɛ] masculin ustavitev, postanek, postajališče; odlok, sodba; motnja, zastoj (poslov); aretacija; pluriel, militaire zapor

arrêt d'autobus avtobusno postajališče
arrêt de circulation zastoj v cestnem prometu
arrêt du cœur srčna kap
arrêt du Conseil d'Etat odlok Državnega sveta
arrêt facultatif postanek (avtobusa) po potrebi
arrêt de fonctionnement motnja v obratovanju
arrêt momentané! trenutno ne deluje!
arrêt de mort smrtna obsodba
arrêt de travail, des hostilités, des pourparlers ustavitev dela, sovražnosti, pogajanj
le taxi est à l'arrêt derrière l'église taksi stoji, ima postajališče za cerkvijo
faire plusieurs arrêts napraviti več postankov
il pleut sans arrêt kar naprej dežuje
le tribunal a rendu son arrêt sodišče je izreklo svojo sodbo
rester, tomber en arrêt devant quelque chose obstati (od začudenja) pred čim
chien masculin d'arrêt (pes) ptičar
maison féminin d'arrêt ječa, zapor
mandat masculin d'arrêt tiralica, zaporno povelje
cale féminin, sabot masculin d'arrêt cokla
(point masculin d')arrêt postajališče
signal masculin d'arrêt signal za ustavitev
temps masculin d'arrêt čas mirovanja, pavza
tir masculin d'arrêt zaporni ogenj