Franja

slov|o [ó] srednji spol (-ésa …) der Abschied; (poslovitev) die Verabschiedung
v slovo zum Abschied
bolečina ob slovesu der Abschiedsschmerz
brez besede slovesa ohne ein Abschiedswort
dati/vzeti slovo Abschied nehmen

slȍvo s
1. črka, pismenka: latinska, glagoljska, ćirilska, štamparska -a; zapisati, zabilježiti što zlatnim slovima zapisati kaj z zlatimi črkami; to je mrtvo slovo na papiru; što određuje slovo zakona
2. beseda: da ne čujem ni -a više; napisati -ima i ciframa; jednim -om z eno besedo, skratka
3. govor: svečano, oprosno, prigodno, posmrtno slovo
4. slovo na slovo vrsta družabne igre

slovó departure; parting; leave-taking; farewell

ob slovesu at parting
banket, pojedina ob slovesu farewell dinner, parting treat
dati slovó službi to leave the service
vzeti slovó (od) to take leave (of), to make one's farewell; to bid farewell

slovó adieu(x) moški spol, (množina) , congé moški spol

ob slovesu en faisant ses adieux, en prenant congé
slovo vzeti, jemati od koga faire ses adieux à quelqu'un, prendre congé de quelqu'un

slovó (-ésa) n addio, commiato, congedo:
oditi brez slovesa andarsene alla chetichella; andarsene senza salutare
dati slovo congedarsi, accomiatarsi da

slovó -esa s oproštaj, rastanak: vzeti od koga slovo
oprostiti se s kim; slovo jemati od prijateljev
opraštati se s prijateljima; po slovo priti
doći radi oproštaja; ob -u
na rastanku; slovo od mladosti
rastanak s mladošću; brez -a oditi
otići bez oproštaja; za slovo komu seči v roko
na rastanku se rukovati s kim

slovó despedida f ; adiós m

vzeti slovo od despedirse de, decir adiós a

slovó -ésa s., проща́ння -я с., про́води -дів мн.

slovó -vésa s rămas bun, adio

slóvo (-a) n star.

1. (beseda) parola

2. (črka) lettera

slóvo -a s (stcsl.) zastar.
1. riječ, reč
2. govor, spjev, spev: slovo o polku Igorjevem

слово n beseda; govor; pogovor; (zast.) pripoved, povest;
ласковое с. lepa, topla beseda;
слово в слово dobesedno;
слово за слово besedo za besedo;
в одно слово hkrati povedano (kadar pove isto misel hkrati več ljudi);
просьба на словах ustna prošnja;
говорить с чужих слов govoriti na podlagi pripovedovanja drugih;
к слову пришлось (сказать) pogovor je tako nanesel;
одним словом skratka;
с первого слова takoj, pri priči;
слов нет seveda, nedvomno;
быть господином своего слова biti mož beseda;
взять слово на собрании oglasiti se k besedi na zborovanju, povzeti besedo;
он за словом в карман не полезет nabrušen jezik ima, ni v zadregi za odgovor

сло́во -а с., beséda -e ž.

• заголо́вне сло́во iztóčnica
• присудко́ве сло́во povédkovnik
• складне́ сло́во zložênka

перемолвить слово spregovoriti s kom nekaj besed

сложносокращённое слово kratica (sestavljena iz zlogov)

Abschied, der, (-s, -e)

1. slovo; zum Abschied v/za slovo; Abschied nehmen posloviti se, poslavljati se

2. (Weggang) odhod, (Rücktritt) odstop; seinen Abschied nehmen odstopiti, zapustiti službo

addio

A) inter. zbogom

B) m (pl. -ii) pozdrav, slovo:
l'addio fu molto triste slovo je bilo zelo žalostno
dare l'addio alle scene posloviti se od odra
dare l'ultimo, l'estremo addio poslednjič se posloviti, za vedno se posloviti
gli addii pozdravi
serata d'addio poslovilna predstava

adieu² [ədjú:] samostalnik
slovo

to make (ali take) one's adieu posloviti se
to bid (ali say) adieu to posloviti se od

Ausstand, der, (-s, Ausstände)

1. stavka, štrajk, prekinitev dela; in den Ausstand treten prekiniti delo; sich im Ausstand befinden stavkati

2. (Ausscheiden) odhod (iz službe, šole), slovo

ave [á:vi, éivi]

1. medmet
pozdravljen; zbogom

2. samostalnik
avemarija; slovo