Franja

slog [slɔg]

1. samostalnik
silovit udarec (na slepo); naporno delo

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
močno udariti (na slepo), močno suniti (žogo); udrihati na levo in desno, lopniti (koga), premlatiti
figurativno uporno, trdovratno delati

to slog away trdo delati, mučiti se (at s, pri)

slog¹ [ó] moški spol (-a …) der Stil (arhitektonski Baustil, samostalniški Nominalstil, secesijski Jugendstil); (način pisanja) die Schreibweise
brez sloga stillos
skregan s slogom stilwidrig
skladen s slogom stilgerecht
občutek za slog das Stilgefühl
odločilen za slog stilbildend
v telegrafskem slogu im Telegrammstil

slog² [ó] moški spol (-a …) šport der Stil
šport grško rimski slog griechisch-römischer Ringkampf
šport prosti slog der Freistil
šport ocena sloga die Stilnote

slȍg slòga m
1. lingv. zlog: riječ sa tri -a
2. tisk. stavek: predati rukopis u slog; štamparski slog sastaviti slog postaviti stavek; rasturiti slog razvreči stavek
3. slog, stil: romanski, gotski slog
4. agr. ogon, slog, leha: slog na njivi

slóg style; way of writing; (zgradbe) style (of building); figurativno manner

jasen (klen, težak, kičast) slóg lucid (lapidary, cumbrous, florid) style
pesniški, vzvišen slóg poetical style
jeder slóg pithy (ali vigorous, terse) style
pisarniški slóg official style
trgovski slóg commercial style
gotski (visokogotski, poznogotski) slóg Gothic (decorated, perpendicular) style
normanski, romanski slóg Norman style, Romanesque
živeti v velikem, razkošnem slógu to live in great, fine style

slóg (-a) m

1. um. stile; (slog posameznega umetnika, šole) maniera:
negovan, prefinjen slog stile accurato, elegante
nabrekel, dolgovezen slog stile ampolloso, prolisso
arhitekturni, glasbeni slog stile architettonico, musicale
Michelangelov slog maniera michelangiolesca, stile michelangiolesco
romanski, gotski, baročni slog stile romanico, gotico, barocco

2. (značilen element pri opravljanju kake dejavnosti) modo, modalità:
slog dirigiranja modo di dirigere
avt. slog vožnje modo di guidare

3. šport.
plavalni slogi stili di nuoto
prosti, prsni slog stile libero, rana
slog delfin farfalla
rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana

slóg -a m., стиль -ю ч.

slóg -a m stil

slòg style moški spol , composition ženski spol

baročni (bizantinski, gotski, renesančni, romanski) slog style baroque (byzantin, gothique, Renaissance, roman)
časnikarski slog style journalistique
plavalni slog style de nage
slog Ludvika XIV. le style Louis XIV
slog življenja style de vie
v velikem slogu, velikeda sloga de grand style

slòg i slóg -a m
1. slog, greda, lijeha, leja: njiva ima deset -ov
2. slog, stil: pisatelj ima dober slog; pisarniški slog
kancelarijski stil; gotski slog
3. hrpa, gomila: drva zložiti v slog

slòg estilo m

časnikarski slog estilo periodístico
arabski slog estilo árabe
gotski slog estilo gótico
renesančni slog estilo renacimiento m
baročni slog estilo barroco, (v Španiji) estilo churrigueresco
plavalni slog estilo de natación
prosti plavalni slog estilo libre
v velikem slogu en gran escala

слог m

1. slog, stil;

2. zlog

drsalni slog stalna zveza
šport (o teku na smučeh) ▸ korcsolyázó stílus [sífutás] ▸ skate stílus
Smuči za drsalni slog so se nato vse bolj razvijale, v klasičnem slogu pa se ni zgodilo veliko. ▸ A korcsolyázó stílusú síléceket továbbfejlesztették, de a klasszikus stílusban nem sok minden történt.

grško-rimski slog stalna zveza
šport (o rokoborbi) ▸ görög-római stílus [birkózás]

korintski slog stalna zveza
umetnost (umetnostni slog) ▸ korinthoszi stílus

maroški slog stalna zveza
(o obllikovanju) ▸ marokkói stílus

paladijevski slog stalna zveza
arhitektura (arhitekturni slog) ▸ palladianizmus

prosti slog moški spol šport der Freistil

secesijski slog moški spol der Jugendstil

arundō, starejše harundō (h ni pristen), -inis, f (sorod. z gr. ἄρον vrsta trstja)

1. rogoz, trst, trstika, trstje (canna = mali rogoz, sirčica, ulva = rogoz z betico, srpica): aper Laurens ulvis et harundine pinguis H., tremula O., longā parvae sub arundine cannae O., crinīs (dei Tiberini) umbrosa tegebat arundo V., velatus arundine glauca Mincius V., casae ex arundine textae L., erant tecta arundine texta L., gracilis et cannae similis arundo Col., arundinis Italiae usus ad vineas maxime Plin., arundo Indica Plin. indijski trst, bambus, insulae herbidae arundine et iunco Plin. iun.

2. met. iz trstja narejene stvari:
a) protica, trnek, ribnica: hice hami atque hae arundines sunt nobis quaestu et cultu Pl., modo ducebam retia, nunc moderabar arundine linum O., moderator arundinis O. ribič trnkar, captare arundine pisces Tib.
b) ptičarjeva lepljenica, limanica, past: Pr., Petr., Mart., alas arundo verberat Pl.
c) strelišče = ročaj strelice, puščice (naspr. mucro, ferrum): Cels., (telum) obtusum est et habet sub arundine plumbum O.; pesn. sinekdoha strelica, puščica: Sil. (V, 447), hamata percussit arundine Ditem O., haeret lateri letalis arundo V.; tudi lok: Sil. (X, 12).
č) pisalno pero: Pers., Mart., Aus.; met. slog, stil: tristis Mart. mračen, resen.
d) trstna, pastirska piščal(ka), trstenica (= σῦριγξ): Tib., Sil., modulatur arundine carmen O., agrestem tenui meditabor arundine Musam V., arundine canens Suet.; pesn. flavta: quem (satyrum)... Latous arundine victum affecit poenā O.
e) iz trstik narejen greben pri statvah, žlaje: tela iugo vincta est, stamen secernit arundo O.
f) trstov snopič kot ptičje strašilo: volucres... arundo terret H.
g) tepežna trstikovica: Pr., Petr.
h) trstikovica z omelom (za ometanje pajčevine): Pl.
i) kol v vinogradu, tik: Varr.
j) ranocelniška deščica: Suet.
k) merilna palica, merilo: Prud., Vulg.
l) jezdna palica, lesen konjiček kot otroška igrača: equitare in arundine longa H.