slabot|en [ô] (-na, -no) človek: schwach, schwächlich, (bolehen) hinfällig; lasje: schütter; luč: matt
slabotna luč das Dämmerlicht
Zadetki iskanja
- slabôten weak, feeble, frail, faint; infirm; (medel) flabby; puny
- slabôten faible, débile, frêle, délicat, d'une santé délicate, fragile ; (bolehen) souffreteux, maladif, chétif, infirme
- slabôten (-tna -o) adj.
1. debole, gracile; delicato; esile; fragile:
slaboten od dolge bolezni debole per la lunga malattia
slabotna telesna konstitucija costituzione fragile, debole, gracile
2. debole, fiacco, fioco, incerto, fievole, esile, tenue;
slaboten stisk roke una stretta di mano debole, fiacca
slabotna svetloba luce incerta, pren. barlume
slaboten glas voce fioca, fievole
slaboten otrok un bambino esile, mingherlino
slaboten curek vode un getto d'acqua esile, tenue
3. pren. (neodločen, omahljiv) incerto, indeciso, titubante:
slabotno bitje un essere indeciso, titubante - slabôten -tna -o slabašan, slabunjav: slaboten otrok
- slabôten débil ; (brez moči) sin energía; endeble; delicado ; (bolehen) enfermizo; enclenque
- slabôten prid., слабки́й прикм., не́мічний прикм., кво́лий прикм., слабоси́лий прикм., тенді́тний прикм.
- slabôten -tna -o prid.
1. slab, şubred
2. stins - adynamic [ædainǽmic] pridevnik
medicina slaboten, oslabljen, šibek - affiochito agg. hripav; slaboten:
voce affiochita hripav glas - agostizo v avgustu rojen, slaboten
- alicaído hromih peruti; brez moči, slaboten; brez poguma
- anōdino agg.
1. ki lajša bolečine, blažilen
2. neučinkovit, začasen, paliativen:
provvedimento anodino paliativen, neučinkovit ukrep
3. pren. slaboten, nepomemben, brez osebnosti, brezbarven:
un uomo anodino brezbarven človek - apagado ugasel; bled, slaboten, plašen
- astèničan -čna -o asteničen, slaboten: asteničan čovjek; -a poezija
- asthénique [-nik] adjectif slaboten, slabo razvit, asteničen
- atonic1 [ətɔ́nik] pridevnik (atonically prislov)
slovnica nenaglašen; breztonski
medicina oslabljen, slaboten - bagr̀ljavac -āvca m slabš. slaboten, opešan človek: kod kuće je ostala najviše nejač i štokakvi stari -i
- barlaccio agg. (m pl. -ci)
1. toskansko gnil (jajce)
2. pren. bolehen, slaboten (človek):
sentirsi un po' barlaccio slabo se počutiti - bèskostūran -rna -o
1. brezokosten
2. ekspr. slaboten, neodporen, neznačajen