Franja

slutnj|a ženski spol (-e …) die Ahnung, die Vorahnung, das Vorgefühl
smrtna slutnja die Todesahnung
poln zlih slutenj ahnungsvoll, bang

slútnja ž slutnja

slútnja premonition, presentiment, foreboding; anticipation; conjecture; inkling; surmise

zla slútnja misgiving
rahla slútnja inkling, pogovorno hunch
imam zlo slútnjo I have an unhappy foreboding (ali premonition)
imela je zlo slútnj, da... she had an unhappy premonition that...

slútnja pressentiment moški spol , appréhension ženski spol , prémonition ženski spol

slutnja, ki ne vara un pressentiment qui ne trompe pas
imeti zlo slutnjo avoir un mauvais pressentiment

slútnja (-e) f intuito, intuizione, presagio, presentimento, sensazione; sentore:
slutnja smrti presentimento della morte
topel vetrič vzbuja spomladanske slutnje il caldo venticello ci porta il sentore della primavera

slútnja ž slutnja: nejasna, črna slutnja; dobre -e me obhajajo
imam dobre slutnje, priviđa mi se da će dobro biti

slútnja presentimiento m ; barrunto m , barrunte m ; presagio m

v slutnjah (svoje) smrti en barruntes de la muerte
imeti zlo slutnjo tener un mal presentimiento

slútnja -e ž., передчуття́ -я́ с.

slútnja -e ž presimţire, presentiment

Ahnung, die, (-, -en) slutnja; figurativ pojem; ich hab' keine Ahnung nimam pojma; hast du eine Ahnung! Še sanja se ti ne!

Anmutung, die, slutnja, vtis

anticipation [æntisipéišən] samostalnik
pričakovanje, predvidevanje, slutnja; upanje; plačanje računa pred rokom

in anticipation vnaprej
contrary to anticipation proti pričakovanju

augurio m (pl. -ri)

1. voščilo. čestitka:
fare l'augurio di una pronta guarigione voščiti hitro okrevanje
fare, mandare gli auguri voščiti, poslati voščila
tanti auguri! čestitam!
i migliori auguri! vse najboljše!
auguri srečno!
tanti auguri per l'Anno Nuovo! srečno Novo leto!

2. znamenje, slutnja:
è di buon augurio, di cattivo augurio to je dobro, slabo znamenje

augurium (po Serv. augerium, prim. auger) -iī, n (augur)

1. opazovanje in razlaganje znamenj (zlasti ptičjega leta, prim. auspicium), vedeževanje iz znamenj, ptičegledje, avgurij: augurium agere (opraviti, opravljati) Varr., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., augurium capere (prirediti, prirejati) L., Suet., rerum gerendarum auctoritates augurio continentur Ci., augurium salutis Ci., T., Suet. avgurij o državni blaginji, silva auguriis patrum sacra T.

2.
a) sinekdoha vsako vedeževanje ali preroško razlaganje znamenj, prerokba: constitui apud te auctoritatem augurii et divinationis meae Ci. ep., coniugis augurio Titania mota est O., augurio votisque ominari T.
b) pren. slutnja, predčutje: o mea frustra semper verissima auguria rerum futurarum! Ci., inhaeret in mentibus quasi saeclorum quoddam augurium futurorum Ci., dolores... triste per augurium Teucrorum pectora ducunt V., augurio animorum suorum laetabantur L., fallitur augurio spes bona suo O.

3. met.
a) avgurska znanost, preroška znanost, vedeštvo: Hyg., Apollo augurium citharamque dabat V., non augurio potuit depellere pestem V., Attus Naevius, vir summus augurio Fl.
b) (pred)znamenje (ki se pokaže avguru, poseb. ptič), potem (sinekdoha) (pred)znamenje, rok: ab numero avium, quae augurio regnum portenderant, eum secutum numerum putant L., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., augurium nuntiare L., accipere L., Val. Fl. znamenje sprejeti = kot ugodno pozdraviti (pozdravljati), da, pater, augurium V., augurium menti querna corona dabat O., augurium addubitare Ci., priori Remo augurium venisse fertur L., divina auguria Cu., augurium inane Val. Fl., augurium auspicii Pl., naturae Plin., thymum augurium mellis est Plin., auguria valetudinis ex ea (urina) traduntur Plin., augurio, quod factum ei Viennae ostendimus Suet., augurio laetus Suet.

augury [ɔ́:gjuri] samostalnik
prerokovanje, vedeževalstvo; napoved, slutnja

bodement [bóudmənt] samostalnik
slutnja

boding [bóudiŋ]

1. samostalnik
slutnja

2. pridevnik (bodingly prislov)
zlosluten, grozeč, sluteč

celaje moški spol nagrmadeni oblaki; strešno okno; slutnja

celajes pl rdeče ožarjeni koprenasti oblaki

corazonada ženski spol navdahnjenje srca; slutnja; nagel, pogumen sklep; domače drobovina

dīvīnātiō -ōnis, f (dīvīnāre)

1. preroški dar, preroška moč, višji (božji) navdih, slutnja, domnevanje: Cu., divinatio est praesensio et scientia rerum futurarum Ci., μαντική Latine divinatio dicitur Ci., d. praesagientis animi Ci. ep., eo rem iam adducam, ut nihil divinatione opus sit Ci., si divinatio appellanda est perpetua naturalis bonitas, quae nullis casibus agitur neque minuitur N.

2. occ. (jur.) (sodna) preiskava in določitev, kateri izmed več oglašenih tožnikov naj prevzame tožbo: Ci. ep., Caelius in Ci. ep., Q., Suet., Bassus ap. Gell.; prim. naslov Ciceronovega govora: M. Tulli in Q. Caecilium oratio, quae divinatio dicitur.