Franja

skriva|ti (-m) skriti (ständig, immer wieder) ➞ → skriti
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
dobro skrivati leta jünger aussehen als seine/ihre Jahre
ni se treba skrivati komu sich sehen lassen können (er kann sich sehen lassen)
ne skrivati svoje luči pod mernikom sein Licht nicht unter den Scheffel stellen

skrívati skrȋvām (se) skrivati (se)

skrívati to hide (pred from); to conceal; (tajnost) not to reveal, to keep from, to keep secret, to keep dark

skrívati se to hide, to abscond (from), to lie hidden; to be latent; to lurk in (under ipd.)
skrívati se pred policijo to be in hiding; (igra) to play at hide-and-seek

skrívati cacher, receler, tenir secret

ne skrivati ne pas dissimuler (ali cacher) quelque chose, ne pas faire mystère de quelque chose
ne skrivam tega je n'en fais aucun mystère
skrivati se se cacher, (igra) jouer à cache-cache

skrívati (-am) imperf. glej skriti | skrivati

skrívati -am, skrivaj -te i -ajte, skrival -a i -ala skrivati, sakrivati, prikrivati, kriti: skrivati denar, tatu, obraz za pajčolanom, pogled, jezo, nevoljo; skriva leta kakor kača noge
krije godine kao guja noge; skrivati se za koga, za kom; skrivati, se
igrati se skrivača (dječja igra)

skrí(va)ti esconder (pred kom de alg) ; fig ocultar ; (prikrivati) disimular

skriti se esconderse (pred a); ocultarse
skriti se pogledu ocultarse a la vista
ni mogel skriti svojega presenečenja no pudo disimular su sorpresa
on se lahko skrije pred mano (fig, se ne da primerjati z mano) él no tiene punto de comparación conmigo
skrivati se (otroška igra) jugar al escondite

skrívati -am nedov., захо́вувати -хо́вую недок., хова́ти -ва́ю недок., перехо́вувати -хо́вую недок.

skrívati -am (se) nedov. a (se) ascunde, a tăinui

skriva|ti se (-m se) skriti se sich (ständig, immer wieder) ➞ → skriti se; igra: Versteck spielen

adombrare

A) v. tr. (pres. adombro)

1. senčiti, zasenčiti, obsenčiti:
il monte adombrava tutta la valle hrib je zasenčil vso dolino
adombrare un disegno senčiti risbo

2. pren. zakrivati, skrivati, tajiti:
spesso la favola adombra il vero basen pogosto zakriva resnico

3. pesn. predstavljati

B) ➞ adombrarsi v. rifl. (pres. mi adombro)

1. splašiti se (konj)

2. biti občutljiv, posumiti, biti, postati užaljen:
una persona che si adombra per ogni nonnulla človek, ki je užaljen zaradi vsake malenkosti

appiattare

A) v. tr. (pres. appiatto) skrivati

B) ➞ appiattarsi v. rifl. (pres. mi appiatto) skriti se

ascondere^* v. tr. (pres. ascondo) knjižno skriti, skrivati; prikriti, prikrivati

ascúnde ascúnd vt./vr.

1. skrivati (se), skriti (se)

2. prikrivati, prikriti

bemänteln olepševati; skrivati, prikrivati

celare

A) v. tr. (pres. cēlo) knjižno skriti, skrivati, prikrivati

B) ➞ celarsi v. rifl. (pres. mi cēlo) skriti se, prikrivati se

celer [sale] verbe transitif prikrivati, skrivati

celer ses projets prikrivati svoje načrte

cēlō -āre -āvī -ātum

1. kriti, zakri(va)ti, skri(va)ti: sol, qui diem promis et celas H. (o sončnem bogu), manibus celasset vultus O., manibus uterum celare volenti O., celatus Satyri imagine O., capillamento celatus Suet., celat se vespere stella Col., celare se a (pred) domino Ulp. (Dig.); occ.
a) zakrivati = v sebi imeti, vsebovati, obsegati: utra magis pisces et echinos aequora celent H., dissimilem celantia sucum H.
b) (po)skriti, skrivati: plerosque ii, qui receperant, celant C., frumentum remotum atque celatum Ci.; z loc.: alia sacra terrae (v zemlji) celavimus L., nec se celare tenebris amplius poterat V.

2. pren.
a) zamolčati, ne povedati komu česa: cupiebam dolorem animi vultu tegere et taciturnitate celare Ci., praecepta canam, celabitur auctor H., paullum sepultae distat inertiae celata virtus H. o kateri se ne govori.
b) prikri(va)ti, tajiti, potajiti, pritajiti, zatajiti (zatajevati), v nevednosti pustiti (puščati): cur celatis sententiam vestram? Ci., inprimis commissa celans N., ingenium res adversae nudare solent, celare secundae H., c. conscios L., crimina sua O., dulci crudelia formā consilia Cat., vitia Plin. iun., annos elegantiā Ph.; z odvisnim vprašanjem: istum... celare, quae scribat, existimo Ci., celans, qua voluntate esset in regem N.; pass.: bene dissimulatus et celatus amor Ter., rex id celatum voluerat Ci., id cum minus diligenter esset celatum N., non est enim celandum N., ne vera eo ipso, quod celarentur, sua sponte magis emanarent L., celati anni Pr. Oseba, ki se ji kaj prikriva itd., stopi v acc.: ne quid dominum celavisse velit Ca., quom istaec flagitia me celavisti et patrem Pl., non te celavi sermonem T. Ampii Ci. ep., ipsae omnia summo opere hos vitae poscaenia celant Lucr., mortem regis in (do) adventum eius omnes celat L., ut tegat hoc celetque viros O.; z odvisnim vprašanjem: iter quo habeat, omnīs celat N.; brez stvarnega obj.: c. senem Ter., filias meas Pl., si veneno (te interemisset), Iovis ille quidem hospitalis numen numquam celare potuisset, homines fortasse celasset Ci.; stvarni obj. opisan z de: de armis, de ferro, de insidiis celare te noluit? Ci., ali z odvisnim vprašanjem: tu celabis homines, quid iis adsit commoditatis et copiae? Ci. V pass.: cum familiariter me in eorum sermonem darem, celabar Ci. so mi stvar prikrivali; stvarni obj. z neutr. pron.: quor (= cur) haec... celata me sunt? Pl., nosne hoc celatos tam diu? Ter., indicabo tibi, quod... inprimis te celatum volebam Ci. ep., id Alcibiades diutius celari non potuit N. tega mu niso mogli zamolčati, hoc unum totā celata (filia) vitā Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: non ego celari possum, quid ferant mihi lenia verba sono Tib.; večinoma z de: non est profecto de illo veneno celata mater Ci. matere niso pustili v nevednosti glede... strupa, credo celatum esse Cassium de Sulla uno Ci. — Od tod
a) subst. pt. pf. cēlātum -ī, n skrivnost: celatûm (= celatorum) indagator Pl., celata omnia pessum dare Pl.
b) adv. pt. pf. cēlātē skrivaj, na skrivnem, tajno: non c. Amm.

Opomba: Star. celassis = celaveris: Pl.

contūtor -ārī -ātus sum skrivati, koga skritega imeti: Vulg.

cover¹ [kʌ́və] prehodni glagol (with)
pokri(va)ti, zavarovati; obseči, obsegati; razprostreti, razprostirati (se)
figurativno mrgoleti; skriti, skrivati
figurativno tajiti (from)
braniti, (za)ščititi; izplačati, kriti stroške; obdelati; prepotovati, prehoditi; premagati; zadostovati; (z orožjem) meriti; oploditi (žrebec)
ameriško, pogovorno poročati za tisk; predvidevati; valiti

to be covered with biti poln česa
under covered friendship s hlinjeno prijaznostjo
pray be covered pustite, prosim, klobuk na glavi
to cover (up) one's tracks zabrisati sledove
your letter covers po vašem pismu sodim, da
to cover with a rifle nameriti strelno orožje