Franja

skrajša|ti (-m) krajšati kürzen, verkürzen, kürzer machen; pot: ankürzen; z rezanjem: zurückschneiden
skrajšati za glavo um einen Kopf kürzer machen

skrájšati to shorten; to abridge; to abbreviate

skrájšati odlomek v knjigi to abridge a passage in a book
da skrajšam (= na kratko povem) to cut a long story short
skrajšana izdaja an abridged edition

skrájšati raccourcir, écourter, abréger, réduire, diminuer

skrajšana izdaja édition abrégée

skrájšati (-am) | skrajševáti (-újem) perf., imperf. abbreviare, accorciare, ridurre, tagliare:
skrajšati krilo accorciare la gonna
skrajšati besedilo abbreviare, tagliare il testo
skrajšati študij na štiri leta ridurre gli studi a un quadriennio
pren. skrajšati koga za glavo decapitare qcn.
pren. skrajšati si življenje togliersi la vita, suicidarsi
navt. skrajšati jadro ammainare la vela

skrájšati -am
1. skratiti: skrajšati obleko, palico
2. prekratiti: skrajšati komu čas

skrájšati acortar (tudi obleko, pot) ; abreviar (tudi govor) ; (pot) atajar ; (ulomek) reducir

skrajšana izdaja edición f abreviada

skrájšati -am dov., скороти́ти -рочу́ док., укороти́ти -рочу́ док.

skrájšati -am dov.
1. a scurta
2. a prescurta, a abrevia

abaisser [abɛse] verbe transitif spustiti dol, obesiti niže; povesiti (pogled); znižati, zmanjšati, skrajšati (enačbo); figuré ponižati

abaisser la pâte testo tanko zvaljati
abaisser le mérite kratiti zasluge
s' znižati se, poleči se; padati, pasti; figuré ponižati se
le terrain s'abaisse vers la rivière zemljišče pada proti reki
s'abaisser au niveau de quelqu'un postaviti se s kom na isto raven
s'abaisser (jusqu') à faire quelque chose ponižati se tako daleč, da ...
il s'abaisse à lui demander pardon tako globoko se ponižuje, da ga (jo) prosi odpuščanja
qui s'élève s'abaisse lastna hvala cena mala

abkürzen krajšati, skrajšati

abréger [-reže] verbe transitif skrajšati; napraviti povzetek, resumirati

abréger un mot, un article, la distance, son séjour à Paris skrajšati besedo, članek, razdaljo, svoje bivanje v Parizu
pour abréger da na kratko povem
abrégeons! au fait! bodimo kratki! k stvari!

abreviá -éz vt. krajšati, skrajšati, okrajšati

abreviar skrajšati

abridge [əbrídž] prehodni glagol
skrajšati, skrčiti, zmanjšati (of za)
prikrajšati; odvzeti; okrniti, okrnjevati; pristriči

accourcir [akursir] verbe transitif skrajšati (une robe obleko)

amputer [ɑ̃püte] verbe transitif, médecine amputirati, odrezati ud ali bolni del telesa; figuré okrniti, skrajšati, pristriči, zmanjšati (kredit)

amputer la jambe à quelqu'un komu nogo odrezati
on l'a amputé d'un bras odrezali so mu roko
la pièce a été amputée de plusieurs scènes igro so skrajšali za več prizorov
amputer le budget okrniti, zmanjšati proračun
amputer le texte skrajšati, okrniti tekst

amputō -āre -āvi -ātum (ambi in putāre)

1. agr. nekoristne in škodljive dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, obrez(ov)ati, prirez(ov)ati, (o)trebiti (naspr. immittere): circumcidat, amputet Ci obreži (vse), odreži (nekoristne in škodljive dele), a. vitem ferro Ci., inutiles falce ramos H., proximas viti radices Q., cacumen (ulmi) Plin., gemmas post triennium a matre Col.; pren.: ramos a. miseriarum Ci.

2. telesne dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, odvze(ma)ti (posebno medic.: membra, pedes, manus auresque, manum gladio, ferro crus, pedes securibus Cu., ex ipso vertice capillos Plin. iun., aurem alicuius T., caput T., Suet., manūs Sen. ph., Suet., humeros trunco tenus, ossa Sen. tr., exoletos Sen. rh. skopiti; z ugrizom odvzeti, odgrizniti: caudam, testes Plin.; pren.: in rei publ. corpore... quidquid est pestiferum, a. Ci., scabiem Col.; pesn. pren. (o mrazu): fractos asper rigor amputat artus Sil.

3. pren. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: sententiarum circumcidere et amputare multitudinem Ci., longa colloquia Sen. tr., legionum numerum T., infracta et amputata loqui Ci. pretrgano in nepovezano govoriti, populi pars amputatur Ci. je prikrajšan.

artō -āre -āvī -ātum (artus 3)

1. utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stisniti (stiskati), (s)tlačiti, (na)trpati, postaviti na tesno (gosto) (naspr. laxare): quis (crederet) pelagus victas artasse carinas? Lucan., angustias eas artantibus insulis parvis Plin., transversos fustes spisse artare Col., artatas ponti fauces modica insula claudit Sil., quorum (primordiorum rerum) condenso magis omnia conciliatu artari possunt Lucr., art. animam Lucan., tam artatum opus Vell. tako tesno omejeno, longior undecimi nobis... libelli artatus labor est Mart. daljše delo... sem skrčil; s čim? z abl.: art. atria immodicis imaginibus Mart., quos (libellos) artat brevibus membrana tabellis Mart., vallum artatur denso fugientum examine Stat., Syriae et Aegypti regna Romanā vicinitate artata Iust.; kam? z in in acc.: artatis in rugas repente cancellis Plin.; z dat.: flores artare canistris Col. poet., tela pharetris Stat.; (o osebah) pritiskati h komu, gnesti se okoli koga: quod occursantium populus te artaret Plin. iun.

2. occ. nategniti (natezati), zategniti (zatezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati): equum celerem artato compescere freno Tib., art. frenorum habenas Lucan., ubi fasciae artatae sunt Cels., vitis contineri debet vimine, non artari Plin.

3. pren. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), (pri)kratiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), skopo odmeriti (odmerjati): Fortuna humana fingit artatque, ut lubet Pl., in praemiis, in honoribus omnia artata L., artata numero felicitas Vell. redka, artati temporis spatium Vell., dies sollemnis ludum artaverat Petr. je bil pouk prej končal, nonnumquam artare, nonnumquam prorogare tempus (rok) Icti., art. aliquem Icti. komu krajši rok dati, art. poenam tempore Icti.; art. aliquem, se v stisko (zadrego) spraviti (spravljati) koga, sebe: Icti.

atajar odrezati, zapreti (pot); prekiniti, odvrniti od, skrajšati, po stranski poti iti

atajarse onemeti od osuplosti

breviō -āre -āvī -ātum (brevis)

1. krajšati, okrajš(ev)ati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati:
a) obseg (razdaljo) v prostoru: cervicem Q., manum Vulg., breviatis gradibus Sid.
b) čas: dies, annos imperii Vulg., horas Paul. Nol.

2. pren.
a) okrajš(ev)ati = na kratko kaj povedati, povze(ma)ti: aliquid callide, quaedam Q., prolixa (in scribendo) Lact.
b) kratko izgovoriti (izgovarjati): syllabam Q., producta breviare Hier.