Franja

skrajšan (-a, -o) verkürzt; postopek: beschleunigt; Kurz- (delovni čas die Kurzarbeit, izdaja die Kurzausgabe, verzija Kurzfassung, študij das Kurzstudium)

skrájšan (-a -o) adj. abbreviato, ridotto, accorciato:
skrajšani delovni čas orario di lavoro ridotto
zal. skrajšana izdaja edizione ridotta

skrájšan -a -o skraćen: -a izdaja Kapitala

skrájšan prid., скоро́чений прикм.

abbreviate² [əbrí:viit] pridevnik
skrajšan, razmeroma kratek

abridged [abrídžd] pridevnik
skrajšan, skrčen

beschleunigt pospešen, Verfahren: skrajšan

contracted [kəntrǽktid] pridevnik (contractedly prislov)
skrčen, skrajšan, naguban
figurativno ozkosrčen; pridobljen; domenjen; namrščen

curtus 3 (pt. pf. nekega glag. s pomenom rezati, curtus = odrezan; prim. carēre, carō, nem. izpos. kurz) okrajšan, skrajšan, okrnjen, zakrnel: dolia Lucr. ali vasa Iuv. krnjave, nočne posode, testa O., tegula Pr., curto vetus amphora collo Pr., c. supellex Pers., c. calix, c. testa Mart., curtum temone iugum Iuv.; (poseb. in v prozi le o okrnjenih udih): cum curta pars aliqua est Cels., si quid ibi curti est, sarcire Cels. če se je ondi (namreč na ušesih) kaj snovi pogubilo, id quod curtum est Cu. (po naravi) zakrneli udi; (o živih bitjih): c. mulus H. ali equus Pr. kosast, kosorep, Iudaei H. obrezani; klas. le pren. nepopoln, pomanjkljiv (poseb. o govorni sestavi), boren, enostranski: Lact., nihil inconditum, nihil curtum, nihil claudicans Ci., meae quidem (aures) … curta sentiunt nec amant redundantia Ci., quasi curta sententia Ci. = enostranska misel, enostranski nazor, c. res (imetje) H., fides Iuv.

cut⁴ [kʌt] pridevnik
narezan; skrajšan, zmanjšan, zreduciran; brušen; skopljen; ostrižen

cut and dried pripravljen; dolgočasen, šablonski
cut (over the head) pijan
cut out for s.th. ustvarjen za kaj
to have one's work cut out s trudom izvršiti; imeti mnogo dela

implicite [ɛ̃plisit] adjectif vsebovan, vključen, vštet, zajet, obsežen, impliciten; (stavek) skrajšan; samoumeven

pòtkrāćen -a -o skrajšan: potkraćen jezik

prae-cīdō -ere -cīdī -cīsum (caedere)

I.

1. spredaj odsekati, spredaj odrezati: Varr. fr., Cl., Hier. idr., linguam alicui Pl. ali alicuius Amm., caput L., Plin., manūs Ci., Cu., Hirt., Auct. b. Hisp., aures Iust., capillos Petr., barbam Plin., ramos Plin., vitam Col., ancoras Ci., L. presekati sidrnjake (= sidrne vrvi); pt. pf. subst. praecīsum -ī, n odrezan kos, odrezek, rezina mesa, zrezek: praecisum omasum pernam callus glisis glandia Naev. ap. Non., illi praeciso atque epulis capiuntur opimis Luc. ap. Non.; occ. skopiti, kastrirati: praecisi fanatici Lamp.; pt. pf. subst. praecīsī -ōrum, m skopljenci, rezanci, kastrati, kastriranci: praecissi et professi impudentiam Sen. ph.

2. metaf. odrezati =
a) praecidere (alicui) linguam Pl. onemiti koga, utišati koga.
b) (s)krajšati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: omnes sinus Sen. ph. = naravnost pluti, iter Plin.
c) vzeti, jemati, odvze(ma)ti: spem Ci., dubitationem Ci. razbliniti, razbiti, causam belli H. odstraniti, sibi reditum Ci. preprečiti si, odsekati si, onemogočiti si, zapreti si, sibi istam licentiam libertatemque dicendi Ci. omejiti, odvzeti, kratiti, prikrajš(ev)ati.
d) odbiti, odkloniti, odreči: plane sine exceptione praecidere Ci. —

II. (s prikritim pomenom praep.)

1. presekati, prerezati: caput mediae canis praecisae L., cotem novaculā Ci., naves, quibus usus non est omnes aut praecidisse aut incendisse dicunt Ci. razbiti.

2. metaf.
a) pretrgati kaj, prekiniti kaj, prenehati kaj: Sen. ph. idr., ut amicitias quae minus delectent et minus probentur magis decere censent sapientes sensim diluere quam repente praecidere Ci.
b) (o govoru) na hitro končati, prenehati govoriti, umolkniti: brevi praecidam Ci. kmalu preneham (umolknem), praecide Ci. hitro končaj = povej na kratko. Od tod adj. pt. pf. praecīsus 3

1. strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): iter, saxum V., rupes Q.

2. metaf. okrajšan, skrajšan, kratek: breviora et praecisa erunt superiora Ci., conclusiones Q., expositio undique p. Q. (pri)sekana, odsekana. — Adv. praecīsē

1. okrajšano, skrajšano, kratko, z malo besedami, v nekaj besedah (naspr. plene et perfecte): sed id praecise dicitur Ci. a to je le skrajšan izraz.

2. čisto, naravnost, kratko malo, nasploh, brez pogoja (brezpogojno): negare Ci. ep., cavere non praecise, sed cum condicione Ulp. (Dig.).

raccourci, e [rakursi] adjectif skrajšan; figuré okrajšan, povzet; masculin očrt, povzetek

à bras raccourci(s) na vso moč, na vse pretege
en raccourci v izvlečku, kratko povzet; masculin bližnjica
prendre un raccourci iti po bližnjici

skrâćen -a -o skrajšan

sommaire [sɔmɛr] adjectif sumaričen, sumaren, kratek in pregleden, samo v glavnem povzet; skrajšan; brez formalnosti; hiter, površen; masculin kratek izvleček, povzetek, resumé (d'un livre knjige)

examen masculin sommaire hiter, površen pregled
exposé masculin sommaire kratek ekspozé
réponse féminin sommaire kratek, koncizen odgovor

sommario

A) agg. (m pl. -ri)

1. posplošen, sumaren, sumaričen

2. pravo skrajšan (postopek)

B) m (pl. -ri) povzetek; izvleček, kratka vsebina; sumarij

summary [sʌ́məri]

1. samostalnik
glavna vsebina, (kratek) pregled, povzetek, rezimé; kompendij

2. pridevnik (summarily prislov)
(na) kratko izražen, zgoščen, jedrnat, kratek, sumaričen
pravno skrajšan, ekspeditiven, hiter, nagel

summary account sumarično poročilo
summary jurisdiction hitra sodnost
summary justice nagla sodba
summary offence prestopek
summary procedure pravno hiter postopek

tagliato agg.

1. odrezan, odsekan; obrezan

2. skrajšan; črtan

3. ekst. narejen, oblikovan:
un uomo tagliato all'antica človek po starinsko
essere ben tagliato biti lepo raščen
essere tagliato con l'accetta pren. biti čokate, okorne postave
essere tagliato per qcs. biti ustvarjen za kaj

truncate [trʌ́əkeit]

1. prehodni glagol
odsekati konico, vrh (čemu); prisekati; skrajšati, okrniti; podrezati, prirezati

2. pridevnik [trʌ́ŋkit, -keit]
prisekan, s topim vrhom; okrnjen, skrajšan, podrezan