Franja

skonča|ti (-m) [fertigstellen] fertig stellen; [fertigmachen] fertig machen, [fertigbekommen] fertig bekommen

skònčati -ām
I.
1. končati: skončati radnju, posao
2. zadati komu smrtni udarec: skončati koga
3. uničiti, pokončati: gospodina moli da joj život skonča
4. končati, umreti: pa će kao i on skončati
II. skončati se
1. končati se
2. uničiti se
3. umreti

skončáti finir, terminer, achever, mettre fin à; mener à bien, accomplir

skončáti (-ám) | skončávati (-am) perf., imperf. finire; concludere; portare a termine, ultimare:
skončati študij finire, ultimare gli studi
pren. skončati na vislicah morire, finire sul patibolo

skončáti -am
1. završiti, svršiti: skončati delo, nalogo, kosilo, pismo, govor, fakulteto, prakso
2. svršiti, okončati, skončati, umrijeti, umreti: ne boš dobro skončal, če ne začneš drugače živeti

fertigbringen^*, fertig bringen* skončati, dokončati, uspeti (er brachte es fertig: uspelo mu je); (frech genug sein) biti dovolj predrzen/nesramen, da...; moči (ich bringe es nicht fertigbringen zu... ne morem/nimam srca, da bi)

fertigmachen, fertig machen končati, dokončati, skončati; (vorbereiten) pripraviti; figurativ jemanden nahruliti kot psa, (erschöpfen usw.) izčrpati, uničiti (sich se); figurativ sich fertigmachen pripraviti se, slavnostno se obleči

fertigstellen, fertig stellen dokončati, skončati

krepáti -am, krepal -ala (nj. krepieren < it. crepare) nisko razg. lipsati, krepati, crći, skončati

trāns-igō -ere -ēgī -āctum (trāns in agere)

I. skozi (po)gnati (poganjati), potisniti (potiskati), (po)riniti (porivati), zadreti (zadirati), prebosti (prebadati); le pesn. in poznolat.: Lucan., Aur. idr., gladio pectus Pl., se ipsum gladio T., per pectora ensem Sil., ferrum per ambos pedes Sen. tr., iuvenem cuspis transigit Sil., hominem (sc. amoris) toxico Caecil. —

II. trans.

1. dovršiti (dovrševati), konč(ev)ati, dokončati (dokončevati, dokončavati), dognati (doganjati), spraviti (spravljati) do konca, opraviti (opravljati): Ter. idr., fabulam Pl., non futura, sed transacta perpendimus Cu., transactis rebus, quae agendae erant L., transactis iam meis partibus Ci., post transacta convivia Sen. ph.; impers.: sin transactum est Ci. ep. če pa je končano.

2. kak posel opraviti, narediti, izvesti, izpeljati, izvršiti, speljati, dokončati, dovršiti: rem, negotium Ci., reliqua cum Bestiā transigit S.; occ. intr. dogovoriti (dogovarjati) se s kom glede česa, o čem, opraviti (opravljati) kaj s kom glede česa, poravna(va)ti se s kom, skleniti (sklepati) s kom poravnavo (pogodbo, dogovor), pogoditi se s kom, poravna(va)ti se s kom, dogovoriti (dogovarjati) se s kom, sporazume(va)ti se s kom o čem, glede česa: cum reo Ci., ut cum Chrysogono transigeret atque decideret Ci., rem cum aliquo Ci., L., inter se T.; subst. pt. pf. pass. trānsāctum -ī, n poravnava, pogodba, dogovor: Ulp. (Dig.) = transactum negotium: Pap. (Dig.).

3. metaf. intr. narediti čemu konec, prenehati kaj, (do)končati, opraviti, skončati, zaključiti, skleniti kaj, biti gotov s čim: Ap. idr., Cremonae interim transegimus T., transigite cum expeditionibus T.; impers.: bellorum egregii fines, quotiens ignoscendo transigatur T. se konča, pulchre fuerit cum materia tumultu et clamore transactum Q., cum spe votoque uxoris semel transigitur T. zakonska zaobljuba se naredi le enkrat, transactum de partibus ratus Fl. meneč, da je po njih; occ. trans. čas prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): tempus per ostentationem T., tempus per otium T., tempus venationibus T., pueritiam per omnem artium cultum T., placidas sine suspirio noctes Sen. ph., diem sermonibus Plin. iun., mense transacto Suet., transacto tribuniciae potestatis tempore Suet.

Opomba: Star. obl. transaxim = transegerim Pac. fr.

arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

arriver à cheval prijahati
arriver en voiture pripeljati se
arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
arriver en courant priteči
il arrive que ... zgodi se, da ...
cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
arriver à échéance zapasti (o menici)
arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
arriver à ses fins doseči svoj cilj
cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
arriver à bon port dospeti nepoškodovan
arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
n'arriver à rien nikamor ne priti
j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride

bekommen^*

1. (erhalten) dobiti, dobivati; zadobiti, zadobivati

2. (v podobnih zvezah naznačuje začetek dejanja:) Hunger bekommen postati lačen; Angst bekommen zbati se, začeti se bati; Risse bekommen razpokati; einen Schrecken bekommen prestrašiti se; eine Krankheit bekommen zboleti; zu Gesicht bekommen uzreti

3. einen Bus, Zug usw.: ujeti

4. (gut tun) prijati, prilegati se, koristiti

5. fertig bekommen skončati; figurativ er bekommt es fertig zu ... čisto podobno bi mu bilo, da bi ...

fertig gotov; (abgeschlossen) končan, dokončan, skončan; (bereit) gotov, pripravljen; (erschöpft) zdelan, izčrpan; ([fertiggestellt] fertig gestellt) izgotovljen; fertig sein biti gotov/končan; fertig sein mit figurativ opraviti z (ich bin fertig mit opravil sem z) ; fertig werden mit skončati (kaj), biti gotov z, figurativ biti kos čemu, mit Gefühlen: obvladati, preboleti; Achtung, fertig, los! Pozor, pripravljeni, zdaj!; mit den Nerven fertig sein biti z živci na koncu

skončávati (-am) imperf. glej skončati | skončavati

skonč|evati (-ujem) skončati beendigen, fast fertig sein