Franja

Sir|ec moški spol (-ca …) der Syrer, der Syrier

Sirec samostalnik
(prebivalec) ▸ szír
Sopomenke: Sirijec

siriano

A) agg. geogr. sirski

B) m (f -na) geogr. Sirec, Sirka

C) m jezik sirščina

siro

A) agg. geogr. sirski

B) m (f -ra) geogr. Sirec, Sirka

Syrer, der, (-s, -) Sirec

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

Syrian [síriən]

1. pridevnik
sirski

2. samostalnik
Sirec, Sirka

Syrier, der, (-s, -) Sirijec, Sirec

Pūblilius 3 Publílij(ev), ime rim. rodu, od katerega sta najbolj znana Publilius Publilij in njegova hči, Ciceronova druga soproga Publilia Publilija: Ci. ep. Poleg njiju še Publius Publilius Lochius Syrus Publij Publilij Lohij Sirec, nav. samo Publius Syrus ali samo Publilius ali samo Publius imenovani rimski osvobojenec sirskega rodu, mimik in pisatelj mimskih gledaliških iger (gl. mīmus); živel je proti koncu republike. Ohranjena je le zbirka rekov iz njegovih iger: Ci. ep., Sen. ph., Gell. — Od tod adj. Pūblilius 3 Publílijev, publílijski: tribus L.; Pūbliliānus 3 = Publilius Publílijev, publílijski, publilijánski: sententia Sen. rh.

Sirijec samostalnik
(prebivalec) ▸ szír
Sopomenke: Sirec

syrien, ne [syrjɛ̃, ɛn] adjectif sirski; masculin sirski jezik

Syrien, ne masculin, féminin Sirec, -rka