Franja

sikofánt sycophant

sikofánt (ovaduh) sycophante moški spol , délateur moški spol , dénonciateur moški spol , mouchard moški spol

sikofánt (-a) m knjiž.

1. (ovaduh) sicofante, delatore, spia

2. (obrekljivec) calunniatore; ricattatore

sikofánt m (gr. sykophantes) sikofant, denuncijant

sikofánt sicofanta m , sicofante m

sicofante m

1. hist. sikofant; ovaduh; izsiljevalec

2. ekst. knjižno ovaduh, špicelj; obrekljivec

sycophant [síkəfənt] samostalnik
petoliznik, lizun, prilizovalec, sikofant

sycophante [sikɔfɑ̃t] masculin ovaduh, denunciant; vohun, priliznjen obrekljivec, sikofant

sȳcophanta (sūcophanta) -ae, m (tuj. συκοφάντης iz gr. σῦκον figa, smokva in φαίνω naznanjam, razkrivam) sikofánt = „ovajalec smokev“, „ovaduh tihotapcev smokev“ (tistih, ki proti prepovedi izvažajo smokve iz Atike). Beseda je menda nastala v času Solonove zakonodaje. Na področju poljedelstva je Solon od pridelkov dovolil tujcem prodajati samo olje, izvoz drugega blaga pa je prepovedal. Določil je, naj arhont kršitelje prekolne, če pa tega ni storil, je moral sam v državno blagajno plačati 100 drahem (ta zakon je bil napisan na prvi tabli Solonovega zakonika). Verjetno je bil prepovedan tudi izvoz smokev in ovaduhov, ki so prijavljali tihotapce, se je oprijel naziv „sikofanti“. Od tod

1. dobičkaželjen tožnik, spletkarski (kovaren, rovarski) obtoževalec ali obrekovalec, spletkar, kovarnik, rovar, slepar, lopov, baraba, intrigant, obrekovalec: Pl., Ter., Gell. idr.

2. metaf. včasih = zvijačen priliznjenec (prilizovalec), prislinjenec, zajedalec (zajedavec), parazit: Prud., nimis hic scitust (= scitus est) sycophanta Pl., tum sycophantae … plurumei (= plurimi) in hac urbe habitant Pl.

σῡκο-φάντης, ου, ὁ [Et. σῦκον, φαίνω; prv. pom. tisti, ki smokve naznanja] sikofant, ki je ovajal tiste, ki so proti prepovedi izvažali smokve iz Atike; lažnjiv ovaduh, obrekovalec, klevetnik, tožitelj, spletkar, goljuf.