Franja

sfing|a ženski spol (-e …) die Sphinx

sfȉnga ž (gr. sphinx -gís) mitol. sfinga: egipatska, misirska sfinga

sfinga samostalnik
1. umetnost (kip) ▸ szfinxZa svoje vladarje, ki jim pravijo faraoni, so Egipčani že pred pet tisoč leti zgradili mnogo palač, piramid in sfing. ▸ Az egyiptomiak uralkodóik számára, akiket fáraónak hívtakj számos palotát, piramist és szfinxet építettek már ötezer évvel ezelőtt.

2. (egipčansko bajeslovno bitje) ▸ szfinx Sfinge so v obdobju faraonov predstavljale združitev fizične moči leva s posvetno močjo faraona. ▸ A fáraók korában a szfinxek az oroszlán fizikai erejének és a fáraó világi erejének ötvözetét szimbolizálták.

3. (grško bajeslovno bitje) ▸ szfinxV grški mitologiji je bila sfinga pošast z ženskim trupom in telesom krilatega leva. Požrla je vse, ki niso mogli rešiti uganke. ▸ A görög mitológiában a szfinx szárnyas oroszlántestű szörnyeteg volt, női felsőtesttel. Felfalt mindenkit, aki nem tudott felelni a kérdésre.

Sfinga samostalnik
v mitologiji (bitje iz grške mitologije) ▸ Szphinx [görög mitológiai lény]

sfínga sphinx, pl

-es sphinges

sfínga sphinx moški spol

sfínga (-e) f mitol., um. sfinge:
ukaniti sfingo eludere il tranello della Sfinge

sfínga ž (gr. sphínx -gís) sfinga

sfínga esfinge f (mit m)

sfínga -e ž., сфі́нкс -а ч.

sfínga -e ž sfinx

esfinge ženski spol (moški spol) sfinga; ponočni metulj, vešča; figurativno skrivnosten človek

sfinge f

1. mitol., umet. sfinga

2. pren. uganka, nedoumljiv človek

3. zool.
sfinge dei ligustri kalinji veščec (Sphinx ligustri)
sfinge testa di morto smrtoglavec (Acherontia atropos)

sfínx -cşi m sfinga

Sphīnga -ae, f = Sphīnx Sfínga: Aug.; v pl.: Hyg., Sid., Isid. (ki piše Spingae).

sphinx množina sphinxes, sphinges [sfiŋks, -ndži:z] samostalnik
sfinga
figurativno zagoneten človek, "sfinga"

sphinx baboon zoologija rdeči pavijan

sphinx [sfɛ̃ks] masculin

1. sfinga, figuré zagonetna, skrivnostna, nedoumljiva oseba

2.

sphinx de nuit nočni metulj, vešča
sphinx tête-de-mort mrtvaška glava (metulj)

Sphinx, die, (-, -e) / der, (-, -e/Sphingen) sfinga

Sphīnx, Sphīngis, f (Σφίγξ)

1. Sfínga, neka izvirno egiptovska pošast, ki so jo Egipčani upodabljali kot ležečega krilatega leva z moškim zgornjim delom telesa, Grki in (po njihovem vzoru) Rimljani pa kot (nav. nekrilatega) leva z dekliško glavo in oprsjem. Grška Sfinga je živela pri bojotijskih Tebah; vsakemu mimoidočemu je zastavila uganko, in kdor je ni znal rešiti, ga je raztrgala. Grkom je Sfinga simbolizirala zgolj pogubno kugo, ki je pogosto razsajala po Tebah in okolici: Pl., O. (z gr. acc. Sphinga), Stat. (z gr. gen. Sphingos), Hyg., Sen. tr., Aus., Fest. (z gen. pl. Sphingum); kot podoba na Avgustovem pečatu: Plin., Suet.; v besedni igri: ut Cicero fecit, cum ei testem in iudicio Verris roganti dixisset Hortensius „non intellego haec aenigmata“: „atqui debes“, inquit, „cum Sphingem domi habeas“; acceperat autem ille a Verre Sphingem aeneam magnae pecuniae Q. (Instit. orat. 6, 3, 98).

2. sphinx sfínga, neka opica, najbrž šimpanz: Mel., Plin.

сфі́нкс -а ч., sfínga -e ž.