Franja

seznani|ti (-m) seznanjati koga s kom: bekannt machen (mit); koga s čim: (informirati) informieren (über) unterrichten (über), s posledicami operacije ipd.: aufklären über

seznaníti

seznaniti koga s kom faire connaître (ali présenter) quelqu'un à quelqu'un
seznaniti se s kom faire la connaissance de quelqu'un, faire connaissance avec quelqu'un
skušati se seznaniti s kom chercher à faire connaissance avec quelqu'un

seznaníti -znanim, seznani -ite, seznanil -ila (ə) upoznati: seznaniti koga s kom; seznaniti se z novimi nalogami
upoznati se sa novim zadacima

seznaníti -znánim dov., ознайо́мити -млю док., познайо́мити -млю док.

seznaníti -znánim (se) dov.
1. a face cunoştinţă; a (se) informa
2. a înştiinţa

seznániti

seznániti koga s kom to acquaint someone with someone, to make someone acquainted with someone, to introduce someone to someone
seznániti se s kom to make someone's acquaintance, to get (ali to become) acquainted with someone
seznanili smo se z njo v Londonu we made her acquaintance in London
moram se seznániti z njim I must make his acquaintance (ali get to know him)
prosim, seznanite me z g.X.! please introduce me to Mr.X.!

seznániti (-im) | seznánjati (-am)

A) perf., imperf.

1. far conoscere, presentare:
seznaniti koga s kom presentare qcn. a qcn.

2. informare, mettere al corrente, far conoscere;
seznanjati kupca z delovanjem aparata far conoscere all'acquirente il funzionamento dell'apparecchio

B) seznániti se (-im se) | seznánjati se (-am se) perf., imperf. refl. conoscersi, imparare a conoscere (qcs.), venire a conoscersi:
seznaniti se na izletu conoscersi durante una gita

seznániti dar a conocer; hacer saber

seznaniti koga s kom presentar a alg a una persona
dovolite mi, da Vas seznanim z g. X. permítame que le presente al señor X.
seznaniti koga s čim dar a conocer a alg a/c
seznaniti se s kom presentarse a alg
seznaniti se s čim familiarizarse con a/c

seznani|ti se (-m se) seznanjati se s kom/čim: (jemanden/etwas) [kennenlernen] kennen lernen; s čim: sich informieren über; s kom: bekannt werden mit, Bekanntschaft schließen mit; pobliže: nähere Bekanntschaft machen/schließen mit, sich vertraut machen mit

acquaint [əkwéint] prehodni glagol (with s)
seznaniti; sporočiti, obvestiti

to be acquainted with s.o., s.th. poznati koga kaj
to become (ali get) acquainted seznaniti se, navaditi se

bekanntmachen, bekannt machen sporočiti, objaviti; jemanden mit etwas seznaniti (sich se) z; etwas popularizirati

familiarizar [z/c] privaditi, seznaniti

familiarizarse seznaniti se, privaditi se

familiarize [fəmíljəraiz] prehodni glagol (with)
seznaniti, navaditi; udomačiti

to familiarize o.s. with dobro se seznaniti s, navaditi se na

im-buō (in-buō) -buere -buī -būtum (najbrž denominativ nekega korena *imbu- = *mbu- ali *mbhu-; prim. še lat. bua Varr. v otroškem jeziku = „pijača“, vini-bua Luc. „vinopivka“)

1. napojiti, opojiti (opajati), namočiti (namakati), ovlažiti, oškropiti: Col., Mart., Vell. idr., illius aram … imbuet agnus V., imbuti sanguine gladii legionum vel madefacti potius Ci., sanguis imbuit arma V., vestem O., guttura lacte i. O.; pesn.: oscula quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H., imbuero Scythicas sagittas O. moja kri bo omočila, quo (odore) testa imbuta est H. napojena, prepojena.

2. metaf.
a) omadeževati, oskruniti, okužiti: cum gladium scelere imbuisset Ci.
b) napolniti: aures sermonibus T., aures promissis Cu., homo imbutus religione, admiratione, superstitione L., mentem imbuit deorum opinio Ci.
c) navdati, seznaniti (koga s čim), privaditi, priučiti (koga čemu), razodeti —, vcepiti (komu kaj), uvesti (koga v kaj): nos ita a maioribus instituti atque imbuti sumus Ci.; z abl.: Q., Suet., Vell. idr., quibus ille studiis se imbuerat Ci., grammaticā imbui T., litterulis Graecis imbutus H. le nekoliko seznanjen z grško književnostjo, cupiditatibus imbui N. navaditi se, certaminibus plebeis imbutus L. navajen na … , servilibus ministeriis aliquem i. Cu., militem licentiā i. T., pietate pectora i. L. navdati, liberaliter educatos vitiis i. L.; z ad in acc.: T. ad quam legem non instituti sed imbuti sumus Ci. se nismo priučili, ampak privadili; z inf.: Prud., ii imbuuntur contemnere deos T. vcepi se jim …
č) (pesn.) kaj tako rekoč posvetiti, najprej spoznati, — poizkusiti, začeti: Fl., imbuit auctor opus O. posvetil ga je, imbue opus tuum O., terras vomere imbuit Val. Fl. prvi orati, cursu prima imbuit Amphitriten Cat. je prva plula, exemplum pulmae primae i. Pr. prvi zgled dati.

im-pertiō (in-pertiō) ali im-partiō (in-partiō) -īre -īvī in -iī -ītum (in, partire) prideliti (prideljevati), podeliti (podeljevati), da(ja)ti, podariti (podarjati), seznaniti (seznanjati) koga s čim; z dat. personae in acc. rei: L., Ap. idr., mediocribus multis civitatem in Graecia homines impertiebant Ci., meum laborem hominum periculis sublevandis non impertio Ci. žrtvujem, L. Lucullo tantum impertio laudis, quantum … Ci., qui tantum potuit impertire huic studio temporis Ci. posvetiti, dolorem suum nemini i. Ci. razodeti, aures studiis honestis i. T., talem te nobis impertias, qualem … Ci. pokaži se; pass.: viro forti laus impertitur Ci.; poseb.: alicui salutem impertire Ci. pustiti koga pozdraviti; brez dat.: si quid novisti, imperti! H. razodeni, priznaj; redko brez acc.: indigentibus de re familiari i. Ci. (na)kloniti, nategniti; subst.: pro his impertitis veniunt oppugnatum L. za te ustopke; poleg tega sklada je pogosto acc. personae in abl. rei = koga s čim obdariti: aliquem salute impertire Pl., Luc., obsecrat, se ut nuntio hoc impertiam Pl.; od tod pass.: iis doctrinis aetas puerilis impertiri decet N. naj se seznani, nullo honore impertitus Suet. Najdemo tudi med. obl. impertior -īrī -ītus sum v enakem pomenu: Ter., Ph., Vulg. in soobl. impartior -īrī: Sen. ph., Ap., Vulg.

informá -éz

I. vt./vr. obveščati, obvestiti, seznanjati (se), seznaniti (se), informirati (se)

II. vr. poizvedovati, poizvedeti

informare

A) v. tr. (pres. informo)

1. pren. (conformare) naravnati

2. obvestiti, obveščati; seznaniti, seznanjati; poučiti; informirati

B) ➞ informarsi v. rifl. (pres. mi informo)

1. poizvedeti, poizvedovati; povprašati; poučiti se; informirati se

2. (adeguarsi) ravnati soglasno (s, po):
informarsi alle direttive del ministero ravnati po navodilih ministrstva

initier [-sje] verbe transitif uvesti, vpeljati, seznaniti (à z); religion posvetiti

initier quelqu'un aux obligations de son service seznaniti koga z obveznostmi njegove službe

înştiinţá -éz vt. seznaniti, obvestiti

nōbilitō -āre -āvī -ātum (nōbilis)

1. razglasiti (razglašati), seznaniti (seznanjati) koga s čim, naznaniti (naznanjati) kaj, sporočiti (sporočati), povedati (govoriti) komu kaj ali o čem: famam, rem L.

2. occ. naznaniti (naznanjati)
a) v dobrem pomenu = razglasiti (razglašati), proslaviti (proslavljati), slaviti, veličati, povelič(ev)ati, povzdigniti (povzdigovati): poëtae nonne post mortem nobilitari volunt? Ci., civitatis spectata ac nobilitata virtus Ci., non tam magnitudine rerum gestarum quam disciplina militari nobilitatus est N., nobilitatur carminibus omnium, quae se pro coniuge vicariam dedit Sen. ph.
b) v slabem pomenu = spraviti (spravljati) na slab glas, razvpiti: tu iam pendebis, adulescentulum istum qui nobilitas flagitiis Ter., Phalaris, cuius est praeter ceteros nobilitata crudelitas Ci. razvpita, exortus deinde est Vettius Valens, adulterio Messalinae Claudii Caesaris nobilitatus Plin.

3. (po)plemenititi, oplemenititi, (po)žlahtniti: novitatem suam multis rebus Vell., nobilitati mariti Lamp. ki so jim podeljene najvišje častne službe, najvišje državne službe opravljajoči, auster vites nobilitat Pall.